Rdečo mušnico sva sklonjena opazovala..

Rdečo mušnico sva sklonjena opazovala..občudovala, da čaši njene krvi..strupa nikoli sva rekla si, takrat obljubila, ne bi k soncu dvignila; bele pike bi njene v vela barvo se zlile takrat, ovenčale jo s črnino, rdečo kožo jesenske lepotice v okrilju bele breze, v soncu zapeljivo; očarana od njene lepote, sonca žarkov toplote, sva pesem vetra..gora prelila v najina telesa; bila sva z njo..lepoto vseh lepot, jase gozda..gmajne, bila nama je inspiracija življenja, njena moč strupa opozorilo; spoštovanja vredna, ponosna njena drža, mamljiva upornica vsem, ki bi jo želeli..hoteli, njihova boleča družica smrti.