Tam nekje...drugje

Noč moja z jutrom, dnevom se pozdravlja, se od njega…mene poslavlja, odide stran, tja, proč..drugam; tam nekje…drugje, tudi tam domuje…spi, z manj svetlimi zvezdami kot so moje se smeje, z njimi 'flirta', ponočuje, z luno, ki ni kot moja vsa svetla, hodi v svate; potepa se, tam drugje, pohajkuje, skozi tuja okna vdira tam nekje, se plazi v spalnice, odeva speče v spanec…v sanje jih zaziblje; ko se ljubkujejo, je z njimi, meni tujimi..neznanimi ljudmi, ko se rojevajo v nov dan, je z njimi, ko umirajo, jih skrije v svoj plašč teman; ko sem truden…zaspan, se noč moja vrne v svet moj, k meni, me odene s črnim krilom svojim, boža me, nežno šepeče mi, z mano je, ko jo potrebujem…rabim.