Umetnika..vrtnarja bi rad spoznal, ki vsadil…vzgojil je cvetlico, vrtnico črno, ji vdihnil, dal je lepoto…nedolžno krasoto. Na sončni strani mojega življenja je našla prostor, pognala je iz globin mojega srca, ona, črna vrtnica, jo našel med trnjem sem, med rožami, sem jo utrgal, to osamljeno krasotico, v rosi jutranji in kaplje rose na njej so bile kot biseri na žametnem krilu, dekleta v črnem kot njene solze na obrazu bledem, bile so kot kristali narave v njenih laseh…očeh črnih, kot kresničke v junijskih nočeh. Ljubim to 'gartrožo', njeno žametno črnino, njeno srčno dobroto, ljubim to črno vrtnico mojega srca, ljubim angela vseh angelov, rad imam noči, ki so kot iz črnega žameta.
#Poezija
Črna vrtnica...

Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Čim manj besed (8)

Komentarji
2 komentarja
Vidim da se lagano vraća naš stari Kanika (nikako ne mislim na godine)
sa novim pjesmama u svom starom stilu.
Ljepo je čitati tvoje pjesme, posebno ove malo punije života.
Jako ljepa pjesmica, želim ti još puno inspiracije i ovako ljepih pjesmica.
Sve ljepo i puno zdravlja,
Dunja
Moja zadnja pesmica je posvečena, dobri prijateljici, Mateji Manfreda;
Tebi M.M. sem poklonil pesmico,
zate sem jo spesnil,
za tvoje srce sem sanjal
črno "gartrožo"...
Dunjo, bodi še naprej kul !!
lp, fp-Kanika