#Poezija

Črna vrtnica...

kanika591 min branja
Deli zgodbo

Umetnika..vrtnarja bi rad spoznal, ki vsadil…vzgojil je cvetlico, vrtnico črno, ji vdihnil, dal je lepoto…nedolžno krasoto. Na sončni strani mojega življenja je našla prostor, pognala je iz globin mojega srca, ona, črna vrtnica, jo našel med trnjem sem, med rožami, sem jo utrgal, to osamljeno krasotico, v rosi jutranji in kaplje rose na njej so bile kot biseri na žametnem krilu, dekleta v črnem kot njene solze na obrazu bledem, bile so kot kristali narave v njenih laseh…očeh črnih, kot kresničke v junijskih nočeh. Ljubim to 'gartrožo', njeno žametno črnino, njeno srčno dobroto, ljubim to črno vrtnico mojega srca, ljubim angela vseh angelov, rad imam noči, ki so kot iz črnega žameta.

Prejšnji članek na to temo

Čim manj besed (8)

Komentarji

2 komentarja

dunja
Kanika pozdravljen!!!

Vidim da se lagano vraća naš stari Kanika (nikako ne mislim na godine)
sa novim pjesmama u svom starom stilu.

Ljepo je čitati tvoje pjesme, posebno ove malo punije života.
Jako ljepa pjesmica, želim ti još puno inspiracije i ovako ljepih pjesmica.

Sve ljepo i puno zdravlja,

Dunja
kanika59
Haj Dunjo, lepo, da rada bereš kar napišem. Praviš, da:"godine nisu važne, tako mi ona uvjek kaže", hi, hi. Res je, da sem bil malo v 'nokdauno', vendar, saj poznaš tisto "neće grom u koprivo", he, he. Takšna stanja so trenutna, potem zopet potegne naprej, še posebej, če je takšna"publika", kot ste nekateri na tem forumu, hvala Vam.

Moja zadnja pesmica je posvečena, dobri prijateljici, Mateji Manfreda;
Tebi M.M. sem poklonil pesmico,
zate sem jo spesnil,
za tvoje srce sem sanjal
črno "gartrožo"...

Dunjo, bodi še naprej kul !!


lp, fp-Kanika