Izštevanka.

1. Sem »mala« duša v svetu »Velikih«, ampak brezlikih, izgubljenih duš. Po blatu korakate, samo, da ne jokate. Mrtvi bogovi vas popeljejo v šus. 2. Z radosti izrazom na svojih obrazih slinasti lačni k »dobrinam« polzijo. S smrklji pod nosom ne opazite štosa… Ampak kdo sem, da »Velike« učim. Nekdo že pred vami za krožnik »ostankov« svoje bistvo volkovom z veseljem prodal. So že pred vami revolucionarji zastavo zablode - usodne obsodbe gor izobesil in se v prepad podal. Da, to je mojstr(g)ovina, draga umetnina. Roke že srbijo? Že slišim: daj, daj… Stekleni oči, se tresoči dlani, požrešnost, zavist – kje je že smisel? Z džojntom v zobeh in mamilom v krvi nekaterim »Velikim« minevajo dni. V mrežo lastnih besed, človek, ti boš ujet… spet. 3. Talec, ki je prišel v ta sLepi svet v ma(i)t(r)erijo z vseh strani objet zdaj molku daje obet. 4. Ne, ni to nova pot, to je tik pred koncem. Črna luknja - je zdaj tvoje sonce.