Na obali

Morje, udarjanje valov ob obalo, vonj po slanem, prijetnim. Visoko nad gladino galebi, ki z naglim spustom opozarjajo na sebe... A sonce žge, zareže se globoko v kožo. Rahel veter je le obliž na bolečino... ko pordečela koža prosi hlad, lesketajoće morje pa vabi, vabi. Rad bi segel v morje, poiskal zvezdo, takšno pravo, ki bi jo vzel in gledal, školjko, ki poje pesem, odmev preteklosti, Ježka, ki je majhen, pa se ubrani pred vsemi... Toda morje v vsej čudoviti modrini živi, vabi v svoje naročje, skrivnostno, prijetno. včasih pošastno, naslednji trenutek spokojno. Kakor beseda, ki te boža, morda spet prizadene.. A to je le delček tistega, kar je nas prevzame, Ko na obali sede opazujemo drugačnost, poseben svet, Svet, katerega del smo tudi mi, s svojim početjem, Sprejemanjem, predajanjem, z roko v roki... jože.k