Leta so tu… Neizprosno opominjajo na prazne roke, izčrpan um kriči po zdravi hrani, celoten organizem se brani spon nezdravih razvad, brani se nemočnega opazovanja in sprejemanja vloge žrtve, brani se očitkov, pa čeprav upravičenih, nenazadnje pa se brani sleherne statičnosti in fatalne vdanosti v neko vnaprejšnjo določenost… Danijela Premzl
#Poezija
Borba
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Haikuji I
