Zastavil si si cilj in čakal, čakal, čakal, nič ne verjel, da je že tu ko se ihte klečala. ti ni bilo mar solza ni pesmi ni ljubezni. Le gledal si, kako njo nekdo drug tepta. Si slišal in bil gluh. Si gledal in bil slep. Zastrupljen s senco dvoma. Očital si ji to, česar ni bilo. Pozabil si, da je eno pravilo: »Ne preizkušaj pravega Boga«- ki ga ime Ljubezen. Ljubezni Preizkušati Ne smeš, ker ta ljubezen - je srce. A srce pa je vendar človeško. In Bog ve koliko trpljenja zdrži. Nisi verjel v ljubezen Le v svojo moč prepričan kot granit. Z vso magijo in z vso prepričanostjo svojo pozabil eno bistvo si: brez vere in zaupanja Nič ni. Si čakal njo z nebes, bila pa tu in zdaj. In kaj potem, ko cilj je bil dosežen?... V strahu njo vrgel psom, ker več ne rabiš sam. Še enkrat pravim prvo vzljubi človeka. In šele potem njo daj Bog ve kam. Prava ljubezen je sočutna in potrpežljiva. Ta Bog obriše ti solze, ne, da jih nariše. Tisti, ki v X išče moč, denar in slavo, Čez nekaj časa bo spoznal, da vse je puhel nič in padel.
#Poezija
V času 05

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Presenečenje...
