Najini trenutki..

Vse je tako, kot že videno, slišano,vendar nedoživeto, v povoje, kot kokon zavito, od sviloprejke, zamotano, rojeno. Vsi trenutki s tabo so kot sprehod skozi večnost...nebo, rojstvo…vnebohod. Vsak zase trenutek, je edinstven, neponovljiv, je unikaten občutek, prvinski, tako nepredvidljiv. Vsa doživetja so s tabo kot tekma življenja, drug z drugim, so globoki vzdihi, hropenja, so judo končni prijemi, Bog nama je priča, nebo. Vse sva že poskusila, na sto in en način, čutno, globoko, drug v drugega lezla…zahajala, sokove življenjske strastno pretakala, drhteče svoji napeti telesi mučila, srci sta najini jokali od sreče, ko sva vgrajevala, drug v drugega.