Tvoje gledišče

Lep pozdrav! zelo lepa pesem le vsebina me malo skrbi... »Bolje bo, da ne govoriš prav veliko, sicer bo prišlo na dan tudi tisto, česar se bojiš…« - Diši po neiskrenosti… ...si mi nekoč dejal – pridih resnobe treščil v pričakovanje je romantike... - kaj je slabega v romantiki? »Ne lepi se na nikogar, da ne zabredeš v odvisnost,« si me še opozoril – vem, kaj je ostalo skritega v ozadju... - in kaj je skritega v ozadju razen strahu, da se nekomu zaupaš? »Tvoje šibkosti lahko, kadarkoli se mi zljubi, zlorabim, da se ti maščujem za to, da se me oklepaš, kot da živiva v najlepši simbiozi,« si še pripomnil... med vrsticami sem razbrala tvoje iskanje neodvisnosti... - Zloraba šibkosti?! Iskreno, ampak žestoko… Maščevanje v bilo kateri obliki ni sprejemljivo… - Kaj je simbioza, če ni odvisnost? ...Nisi pridigar, vendar si tvoje besede vzamem k srcu... - Tukaj tudi diši po »zlorabi tvoje šibkosti«, tvoje lakote po »resnici«… ...Nisi moj idol, vendar te nehote posnemam... - če ga nehote posnemaš je že odvisnost od njega v tebi, in je že podzavestno tvoj idol… ...Nisi nezmotljiv, vendar imaš največkrat prav... - ali te manipulira in vodi z igro besed, da sama ugotoviš, "kao, da ima prav"… Vsak stvar ima najmanj tri svoji pravi strani, ti večkrat gledaš samo z njegove… ...Nisi narcisoiden, vendar imaš dovolj zdravega egoizma... - Glede na vse kaj sem o njem prebrala i čemu te je naučil... tu je skoraj neka skupina "biorobotov", ki noče in tudi ne zna se soočiti s svojimi čustvi, neka vrsta vegetativnih zombijev… Kdo ve kaj je zdravi egoizem?... ...Nimaš enakega gledišča, vendar me elegantno dopolnjuješ... - To je že veliko boljše, tukaj je upanje, da še boš našla sebe v sebi! Lep dan in veliko navdiha!