Z žalostjo v srcu tavam okrog. Pozno je že in pri tebi ni nikogar več… Rada sem tvoja zadnja gostja. Lepo je srkati čaj in te opazovati, kako zaključuješ svoje delo. Ko zakleneš vhod in se mi približuješ, me znova spreleti nekaj, kar me ne bi smelo. Ti pa… kot da mi bereš misli…Ugasneš luči in stopiš bliže. Pod medlo svetlobo kadiva in si trmasto podajava kovanec… Med nasmeški se zazrem v žar tvojih oči, ki se zdijo neverjetno tople. Človek s tako mehkobo v njih res ne more biti dolgo le znanec. Ugasneva vsak svojo cigareto. Čas je, da greva dalje. Govorim in govorim, iz mene vrejo besede - Tri kave so me res povsem napolnile z energijo. Ko se še ti razživiš, najine skupne minute niso več tako blede. Sploh ne pomislim nanj. Enostavno mi ne dovoliš. Saj veš - štorije iz preteklosti, o katerih tako slikovito govoriš: kako je zbrana družba z lokom lovila bizona in pripravila svatbo, ker ste oženili škorpijona. Nerada dajem vedeti, kako potrta sem v sebi. Sem pa tudi hvaležna. Vendar se ti najbrž sploh ne zavedaš, kako veliko mi pomenijo trenutki smeha, katerih sem po tvoji zaslugi deležna….
#Poezija
Škorpijonova ženitev

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Čaj iz cimeta
