Škrlatni ambrovec

Ustvari si nov koncept življenja, ko bo duša onostranska. V dovršenem redu trenutka. Trušč luči, ki izvali spomin. Ker duh nima domovine, si mora najti azil. Sončni panteon, kjer rajajo ozvezdja. Tam stoji kamen s koščkom čiste patine. Iz samih občutkov, ki so združili v zgradbo svet. Bo sedanji hip preteklosti. Bo sedanjost prihodnosti. V kamnu red topljivosti z občutjem naročja. Vzvišeni prostor ambon se odpre pisavam in ustvarja učinek sanj duha mati = telo = posoda = prostor. Nad skrajnimi mejami zavesti se iskra razplamti v plamen, ki uniči rob in poganja čas v ples. Kamen je navzočnost na globlji ravni pretanjenega stopnjevanja občutkov in čustev. Je ljubimec, ki leži na bradavicah duše. Sveti čas svilen in odišavljen. Ples večnega. Hotnica je pognala cvet s slinastim jezikom sle po življenju. Škrlatni ambrovec jo ljubkuje. Harmonija plete svoj rej.