Višje kot človek ...

Ha ha ha ha... Tatjana, sem se morala nasmejati, kakšen slovnični bič božji sem postala na Pozitivkah, ha ha ha ha... Ja, čisto pravilno si popravila besedo, ki je srednjega spola, a naj te opozorim, da ti v pesmi manjkajo tri vejice ... ha hahaahahahahhhaaa... Kar najlepši dan ti želim Ljuba

Ljuba, šmentana muha kako sem nerodna. Malce se mi vidi, da sem nehote špricala osnovno šolo. Veš Ljuba, v osnovni šoli so jemali snov kako se postavlja vejica prav tedaj, ko sem dobila od učitelja eno krepko zaušnico, ker sem suflirala stavčno analizo - priredje in podredje mojemu sošolcu, ki mi je bil všeč. Tedaj je učitelj rekel, da če hočem postati sufrerka, naj grem v gledališče. Za nameček me je učitelj zaklenil tri ure v drvarnico. To je bilo čisto res. Sedaj pa iz protesta vsake toliko ne postavim vejice, kjer je treba, da se malce maščujem mojemu učitelju - rablju, ha,ha,ha... ......ko nariše, kako živijo ti zeleni ljudje, ......dihajo sladke sanje in vonj cvetov, ......S pravljično sposobnostjo svoje rasti, Lep pozdrav. Pred tabo imam prav zares jezikovni "rešpekt" Tatjana

Bravo Tatjana, dve vejici si pravilno postavila, pri tretji te moram pa spet kar malo okrcati po prehitrih prstkih :)), ker na koncu verza: "S pravljično sposobnostjo svoje rasti..." ne sme biti vejice, kajti z njo bi prekinila tisto vzpenjanje in dviganje, ki sledita v naslednjem verzu (malo perverzno bom pripomnila, da bi moralo biti najprej dviganje in potem vzpenjanje :)) khm ... khm ...). Pač pa vejica manjka v verzu: "Vse, kar človek izrazi..." ! Joj, kako sem zdaj važna zaradi tolikšnega tvojega "slovničnega rešpekta" pred mano, kot "pes v gumarcah" (tako smo se svoje dni zafrkavali kot šolarčki - si važen kot pes v gumarcah!), hahah hahaha ha...! Eh Tatjana, ne vem, katera od naju ima večji "rešpekt" pred katero (od naju), o tem bi se dalo diskutirati :)) :)) :)) !!! Še naprej ti želim kar najlepši dan Ljuba

Ljuba, veš, da se mi je zdelo, da tam ne pride vejica. Tuhtala sem in tuhtala, kam naj postavim tretjo vejico pa mi je kot korenček padla v tisto vrstično grapico, čeprav sem vedela, da se korenček med krompirjem ne bo prijel. Vse notranje zmogljivosti sem vložila v to postavljanje vejic, vendar je problem slediti svojemu strahu in ga ukrotiti. Bojiš se, da ga boš polomil. Ti majhni vražiči od korenčkov se tako radi izpridijo in tako nedovršeno in neusklajeno skačejo med vrsticami, da ne veš, kaj bi naredil, da bi jih ukrotil. Zaradi teh vejic sem bila tudi pri dohtarju in mi je predpisal čajček z limono. Vejice nosim kar v nahrbtniku, da mi slućajno ne zmanjkajo, so skoraj tako pomembne kot toaletni papir v kopalnici. Ljuba, roko na srce, še dobro, da kaj napišem, saj zadnje čase res nisem imela miru. Vedi, da odslej bomo s skupnimi moči še bolj zavzeto gojili našo materinščino na humusu slovenstva. Lep pozdrav in vse dobro Tatjana

Ha ha ha Tatjana, ti ga pa pihneš, kar zvijam se od smeha :)) :)) :)) ! En hahljajoči pozdrav Ljuba

Malo za smeh, malo zares.... ha, ha, ha Ljuba, posebno če se humor pojavlja v tako finem in poribanem okolju. Na sončni pergoli visi štrašilo z išjasom v križu, z vrečko vejic v roki in maha z repom. Pravi mi, da so njegove vejice meščansko civilizirane in da jih že ne dobim, če jih mislim kar tako trositi z daljnosežnimi nameni, da bi se prefekcionalizirala in pitala Slovence s čistim maternim mlekom. Po tej logiki nimam na zalogi vejic in se zna zgoditi, da bo še kakšna manjkala. Se priporočam, da mi jih ti pošlješ eno škatlo iz tvojega učiteljskega duhovnega potenciala, tako lepo zapakirano, ko so bila zapakirane tvoje Modrosti iz verzov stkane. ha, ha, haaaaa Samo malo se hecam... da ja ne bi! Lep pozdrav Tatjana