#Poezija

Reka Rižana

Tatjana2 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Potohodec po Hrastoveljski dolini je imel v peti vodni izvir, pred sabo Škocjanski zatok. Koder koli je hodil po istrski zemlji izsušeni, je puščal za sabo potok Rakovec, Rižano in zajetje ob izviru, praznil si je hlačne žepe s soljo in ustvarjal morje modrosti: živeti v metulju, utelešeno v ljubezni svoj modus vivendi na obrobju krasa, kjer so izviri življenjske tekočine Istre doma v kapljici vode, ki ohranja življenje. Nedotaknjeno zajetje leži v njegovih očeh, zbiralniku ljubezni obalnih ljudi, ki jih Rižana odžeja in telo ohladi v poletni vročini. A voda nima obraza, ne glave, le moč življenja, ki se leno priplazi k zatoku v naročje človeške vznesenosti, da odžeja in izpira umazanijo tega dela sveta. Ko vrednostne odnose zamenjamo in se spremenimo v njivo, trpečo zemljo od suše, postanemo gospodarji sužnja v sebi. Šumenje reke Rižane ni le ljubezensko pretakanje v morje, je metafizika plevela ob njej, ki zatopljen v luno ob polnoči sanja o zaljubljenosti svojih izsušenih rastlin. Kakšna žalost v petršilju na vrtu ob reki, če ni zelen. Rumeneti brez padavin pod vislicami neba, nesrečen kot pohojen ščurek, brez kapljice vode. Voda je tista snov življenja, ki daje Rižani globino, človeku pa kakovost njegove krvi, ki s suhim grlom hodi pred mano, ko se obračajo in pokajo suhe veje v snu. Hitim, hitim, da obiščem vodno območje zatoka. Rižana potrebuje ljudi, ki se merijo s čistostjo vode in lučjo svetlobe. Rada gledam v vodno gladino zajetja, dokler se v njej ne pokaže podoba človeka na spolzkem kamnu med algami in poletno zaplesnitvijo vode. Vprašanje časa je, kdaj bomo tudi mi postali zelene živalce med algami v zatoku reke Rižane, ko ptice ne bodo več tako veselo pele in žvrgolele. Nekoč bomo zagotovo pisani metulji med zelenjem z deževnimi kapljami vode na sebi poslušali petje škržatov med gnezdenjem vodnih ptic in izlivanje dragocenih kraških voda v morje.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Tatjana
Še nekaj podatkov o Reki Rižani, ki utegnejo zanimati bralce: Reka Rižana je najpomembnejša reka v Slovenski Istri, saj predstavlja glavni in edini vir za vodooskrbo obalne regije. Njen kraški izvir se nahaja v Hrastoveljski dolini, izliva pa se v Koprskem zalivu zahodno od Sermina. Dolžina reke je nekaj nad 14 km, njen povprečni letni pretok pa znaša 4,6 m3/sek, kar pomeni, da se Rižana izliva predvsem v morje. Reka Rižana je tipična kraška reka z vsemi lastnostmi površinskih voda, kar pomeni, da nemudoma reagira na vse zunanje spremembe. Močno je izpostavljena letnemu nihanju v količini in kakovosti vode, ki je odvisna od količine padavin. V času, ko je struga reke polna vode, visok vodostaj očisti celotno strugo od izvira do izliva v morje. V poletnih mesecih pa se zaradi majhnega vodostaja po strugi nabirajo alge in različne rastline. V ozki dolini, po kateri teče reka Rižana, potekajo tudi glavne prometne poti, ki povezujejo Slovensko Istro z notranjostjo države. Največja nevarnost za onesnaženje izvira so zato nenadzorovana in nepredvidljiva dogajanja v območju vodovarstvenih pasov (link na vodozbirno območje). Ta lahko usodno vplivajo na kakovost vode na izviru in s tem na zagotavljanje potrebnih količin pitne vode za prebivalce obalnih občin. Podatki o reki Rižani: • Dolžina reke je nekaj več kot 14 kilometrov. • Njena prispevna površina znaša 204,5 km2. • Povprečni letni pretok znaša 4,6 m3/s. • Reka v morje odvaja predvsem kraške vode. • Pritoki: Hrastoveljski potok in potok Rakovec. • Iztoki: Jadransko morje in Škocjanski zatok. Zajetje izvira reke Rižane se nahaja približno 500 metrov pod magistralno cesto Gračišče–Rižana, na samem izviru reke. Zajetje zajema primarni izvir reke Rižane, ki se steka v cevovod in preliva v jezero, ter sekundarne vire reke Rižane, ki izvirajo v akumulacijskem jezeru, in izvire pod jezom. Zajetje sodi v prvi vodovarstveni pas, kar pomeni, da je pod najstrožjim režimom varovanja. Vsem, ki boste potovali na Obalo priporočam, da si ob glavni cesti pred Dekani (desno, na cesti proti Kopru) na pipi vodnega zajetja natoči svežo mrzlo vodo, ki je kakor studenčnica dobrega osvežujočega okusa in poživi telo. Z gotovostjo lahko trdim, da je to najboljša voda, kar ste jih kdaj pili. Na zdravje! Tatjana
Ajda
Nekoč bomo zagotovo pisani metulji med zelenjem z deževnimi kapljami vode na sebi poslušali petje škržatov med gnezdenjem vodnih ptic in izlivanje dragocenih kraških voda v morje. Kako lepo znas zemljepisne podatke, ki si jih lepo nanizala v tej pesmi, zdruziti z opazanjem, ki ga vidijo le oci pesnice kot si ti in ta misel, zadnja, je zame cudovita... Tatjana, zdajle bi te kar objela in vem, da bi se pocutila varno v tvojem toplem objemu. lp, ajda
Prejšnji članek na to temo

Ni poraženka