#Poezija

Si moja bolečina

Žafran1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Nisem te vreden, najdražja sinjeoka, ker si diamant, a jaz le kamen beden. V sebi se borim, najdražja sinjeoka, ker rad bi videl te, pa vedno prej zbežim. Sanjam te vse dni, najdražja sinjeoka, prisotna si povsod, so polne te noči. V sebi nosim te, najdražja sinjeoka, kamorkoli grem, si sladko breme le. Si moja bolečina, najdražja sinjeoka, vsa moja sreča si, ljubljena, edina. Prosil bi usodo, najdražja sinjeoka, naj spet te pošlje mi, a sem izgubil kodo. Daj, pošlji ji jo ti, najdražja sinjeoka, da ta spet naju združi, ker vse pomeniš mi!

Skupnost Pozitivk

Komentarji

4

navihana
Ne verjemi v usodo, ker tako zares izgubil boš kodo :) Kdor v usodo verjame, se svoji volji upira. In v veliki meri ne dojame, da je sam odgovoren za dejanja svojega duševnega mira. Tko da.. dej no Žafranček, bodi odgovoren.. zrasti.. in se bori na malo drugačen način..odločno! :) --- ingy
Žafran
Odgovor na komentar: navihana
Eh, draga navihanka, hvala! Sem nekje prebral, da naše življenje v 50% usmerja usoda, v 50% pa naša volja. Fifti fifti torej. Za vsak slučaj se je dobro usodi malček podobrikati. Da ne bi bila več tako neusmiljena z nami grešniki. Sem prebral tudi tvojo pesem. Gre v njej še vedno za istega tipa? Se je vrnil k tebi, v njem pa ni več tistega pravega soka? In zdaj si razočarana, ker poba ni več isti kot prej? Vaju je združila usoda ali vajina svobodna volja? Ja, usoda zna biti kruta, zna se ponorčevati. Toda, ali se ne norčujeta tudi vidva drug iz drugega? Pri pogrevanju se namreč jed prav rada prismodi! Lep pozdrav Žafran
Ljuba
Odgovor na komentar: Žafran
Dragi Žafran, prav občudujem tvojo vztrajnost. Kljub temu, da si vezan, ti moram priznati, da nisi kak ptič fičfirič, ki leta od cveta do cveta, kajti iz tvojih pesmi sklepam, da RESNIČNO ljubiš tisto svojo sinjeoko. A tvoja ljubezen se je sprevrgla v eno samo nepretrgano bolečino, ki jo vedno znova in znova izražaš v svojih prelepih pesmih. Le na kaj me tvoje pesmi spominjajo :)) ?! Še kako te razumem, dragi Žafran! Držim pesti zate in ti želim, da bi se za vaju vse dobro izteklo, kajti nekako si zaslužita to, sama ne vem zakaj sem to napisala. A prava ljubezen vedno teži k uresničitvi, in premaga vse ovire in prepreke na poti k izpolnitvi, kakršnekoli že te so. Bodi mi v cvetju, čeprav je žafran že zdavnaj odcvetel :)) Ljuba
Žafran
Odgovor na komentar: Ljuba
Ljuba, prijazna si, hvala ti! Izgubljam svojo notranjo energijo in upanje! Depresiven sem, malodušen, nesrečen. Ne vem še, kaj bom storil, enostavno se prepuščam... kar bo, bo. A tvoje besede mi veliko pomenijo. Hvala ti zanje še enkrat! Lep pozdrav Žafran
Prejšnji članek na to temo

Nasmukane oči