Odgovor...

Besede, verze, črke, znaki. Vse to le previdni in plahi koraki. Povej mi v obraz o svoji ljubezni. Povej o tej trajni boleči bolezni. Za čudnim imenom kot zajček se skrivaš, S svojo plahostjo me le odrivaš. Me vodiš po poti, ki ji ni konca. Zakaj morem poslušati zven kravjega zvonca?! Moja ljubezen, je še vedno ista. Verjemi, nikdar te ne bom pozabila. Trideset ur ne pozabim nikoli. Pa naj čas kot vihar leti naokoli. Nekoč tvoja, Tolažba...