Velika noč

Na zidcu je. Odel se je v belo ruto in čaka z oljčno vejico, prepričan, da gleda ljudem, mir v oči. V vetru je in se smehlja težkim listom vode, kot bila bi tekočina žalosti prva, pred zrahljano besedo ljubezen. Približal se je ustnicam, ki so to besedo izgovarjale. Tako zapečatena je še resnica, Ki se plazi po srcu in ga ziba, utripajočega med pomladnim cvetjem in odpira okno, da bodo prestopili angeli v ta svet rož in slavljenja praznika Velike noči, ko izruvano drevo cveti v kotičkih ust z nasmehom. Vstajenje so meje, v katerih živimo, in praznik Velike noči spodbuja čute, da ga doživimo v skladu s Kristusovim namenom vstajenja od mrtvih, z dobroto in ljubeznijo odrešitve, ki sta se naselila v cvetovih, povzdignjena na belih drevesih, da se pridružimo temu spevu resnice.