Ena pesimistično-optimistična.

Dans že vsak tote pesmice piše, se sprašujem zakaj folk neja rajši riše. Tečno jih je brat, ker ene so res za posrat! Noja, pa da nemo tak kritični, eni so v pesmih prav mitični. Sanjarijo o boljšem in lepšem jutri, vsako jutro pa šparajo pri putri. Tak je! Lajf is a bi..ch! Včasih pa prije kaka witch in ti nareji lajf še bol mizern, ko ti sferderba tvoj celi koncern. Sicer pa itak vete kak pravijo stare bake, »Pridn bodi« in sonce pregnalo vse temne bo oblake. Noja, to bake neja pravijo, ker sn si to sam zmislo, ampak sej je vseeno, če je zelje včasih preveč kislo. Treba je vzdržat, v lajfu it naprej, ne se sekirat ker drugač preveč hitro si plešast, zato: ne se prepirat! Sicer pa vete kak v prstanih pravi Liv Tejler, »There is still hope«, vsaj tak je kazo trejler. PS: optimizem velja! Lp, Theoss :)