Večna iluzija...Le nočna mora

Ajda Me veseli, da ti je všečno, In celo zelo... To si bom zapomnil večno, Pa čeprav kratko... Sem nadejal se debate, še s teboj, še s teboj.... Konstruktivne agregate Vmešal v "modri" bi napoj... He, he... Lep pozdrav, Weirdy --- You don't know me, you don't know me at all...

hehe, saj sem hotela naplesti kar nekaj misli, ko sem prebrala tvojo pesem. Si me pozitivno presenetil, ker si pisal na nacin, ki ga nisem navajena pri tebi in sem rekla, lej ga, saj zna, ceprav vem, da ljubi rime. Je pa seveda to tudi pozitivno in pohvale vredno, da se ne drzimo kot "pijanc plota" svojih principov in znamo pogledati tudi cez plot in ujeti signal, ki ga je v teh dneh se kako posiljala luna. Mislim, da je pri tebi tudi bila razgrajalka, ce je pa razgrajala kasneje, ko si rodil to pesem, bo pa navdih za naprej. Sem diplomat a ne:))))))))). OK...hvala ti za pesmico in saj ves, ajda te rada ma:))). lp, ajda

Ja, malce si vpletel rime, zadisalo je po njih kot mora zadisati dobro zacinjena jed ali pa kava z dodatkom:)). Bodi dovolj:))) si me izzval in bi kar pisala...... lp, ajda

Weirdness, ta pesem, pravzaprav njena zgradba, pa je čisto po mojem okusu! Všeč mi je, če se lahko z različnimi načini branja sama pozabavam z verzi. In to pesem berem lahko najmanj na tri načine: po napisanem zaporedju, ali le notranje vrstice kitic, ali pa le zunanje. Tudi druga dva načina branja ponujata čisto samostojni pesmi, a je fino, če je vse troje sestavljeno v eni. Slika spomina Pred očmi se zvija. Srce parajo Črni sokoli. Čustev vrednosti Tu več ni. (sreča) Zdaj je šla, Zame je speča. Dneva zora Skoraj bo. Notranje vrstice ponujajo temno sliko razpoloženja v budni noči. Sliko, ki jo rišejo čustva. In je podlaga za vprašanja in razmišljanje v zunanjih vrsticah: Večna iluzija… …Kot začarana intima. Okusi po soli… …Občutke varajo. Načeti temelji… …Moje osebnosti. Je kdaj sreča… …Sploh bila? Sanje so… …Le nočna mora. No, to je le moj pogled. Morda si pisal na ta način, a ni nujno, saj pogled in interpretacija bralca sta lahko precej različni od avtorjeve. Bi jo pa na tvojem mestu še obdelovala. Se mi zdi vredna truda. Res. * Okusi po soli… …Občutke varajo. Lepo si to napisal... res je. A brez okusa po soli tudi te pesmi ne bi bilo. In brez grenkih izkušenj ne bi bil to, kar si. Naj izkušnja prinese spoznanje in napredek – da nam ni potrebno ponavljati vedno enih in istih lekcij! Pa saj veš! * Super! Le tako naprej – v raziskovanje poezije in življenja! Sončni pozdravi! Danaja

Danaja Si že nazaj? Lepo te je spet brati... Malo sem te že pogrešal ;) Pesem sem nalašč napisal tako, da se zunanje vrstice kitic združujejo v zgodbo, hkrati pa enako počnejo notranje vrstice... Vse skupaj so inducirale ene sanje iz katerih sem se zbudil poten, zato tudi okus po soli. Bile so pa nočna mora in hkrati iluzija... Če bereš pesem vrstico za vrstico in pričakuješ povezano zgodbo, potem si na koncu zmeden. Raje sem napisal vsebinsko nekoliko drugače sestavljeno pesem, ki pa mogoče prav zaradi drugačnosti pritegne bralca. Kaotična oblika, premetana vsebina pa so odraz tistih sanj, ki so tudi bile zmedene, nepovezane, kakor da bi filmski trak razrezal, pomešal konce, jih zlepil skupaj in vrtel film, ki bi bil časovno in vsebinsko čisto mimo... Hvala ti za tako izčrpen komentar. Ponosen sem, da se te je moja Večna iluzija tako dotaknila... Lep pozdravček, Weirdness PS: Nekaj pa si še dolžna, se mi zdi... PS2: Ponovno smo odprli smejalni klub pri Gabrielovi pesmi... Pridruži se kaj ;) --- You don't know me, you don't know me at all...

AD PS: Dolg? Jao, jao … daj, raztegni mi dan na 30 ur! AD PS2: Ah, kar na 31 ! Uživaj! Danaja