#Poezija

Potrkal sem na tvoja vrata

Žafran1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Potrkal sem na tvoja vrata, čisto blizu tebe sem že bil, še malo, pa dotaknil bi lahko se tvojega obraza, tvojih las, poljube s tvojih ust lahko bi pil. Tam sem stal le kratek čas, le trenutek kratek, ko uho zaslišalo je drsanje korakov tvojih zapeljivih nog, in, kot poblisnil blisk bi iz oblakov, sem zbežal, kot bi nosil me vihar. Bil le strahopeten zajec sem ubog, ki ni imel poguma, ti pogledati v oči, in videti, če v njih ljubezen še tiči zame. Zdaj tega spoznal ne bom nikdar.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

6

Salamander
Ej Žafran Žafran, ni čudno, da te je zapustila, tako šlevo in neznačajneža! Čudim se, da te je sploh ljubila. Le kaj je videla na tebi? Tako je moje mnenje, ne zameri, ampak kakšen pokončen zaupanja vreden dedec pa ravno nisi! lp Salamander ...
Žafran
Odgovor na komentar: Salamander
Pozdravljen Salamander, vidim da si nov na pozitivkah. Ne zamerim ti komentarja, saj imaš prav. Tvojo kritiko sem si zaslužil. Res je, zbežal sem, kajti v tiste sinje oči nisem mogel več pogledati. Res sem neznačajnež, strahopetec in šleva. A vsrcu bom nosil svojo sinjeoko vse življenje! Lep pozdrav Žafran
Tatjana
Odgovor na komentar: Žafran
Dragi Žefran, ne pisipaj se s peplom. Salamnder je bil v svoji sodbi prestrog in neizprosen. Jaz vidim v tebi lepe lastnosti: ljubiš jo, malce si zadržan in izogorevaš v tem lepem ljubezenskem čustvu. Vsekakor si mi ljubši, kot kakšen, ki bi planil v svojo žensko. Vprašanje je, iz kakšnih razlogov bi brez odlašanja planil vanjo. Morda samo zaradi zadovoljitve svojih strasti. Pri tebi pa je gotovo to, da jo ljubiš in da gojiš nežna čustva. Meni si všeč takšen, kot si. Če bi jaz imela na izbiro, bi izbrala tebe in ne mačota, ki bi kazal svoje mišice in korajžo. Lepo je, da gojiš svoja ljubezenska čustva. Čas zaljubljenosti je najlepši v življenju. Uživaj ga! Oh, kje so časi takšnih romantičnih moških? Lep pozdrav in veliko sreče! Tatjana
Nuška Golobič
Odgovor na komentar: Tatjana
Žefran:) Se popolnoma pridružujem Tatjaninim mislim. Kolikor te bežno spoznavam bi samo rekla, da v tem obdobju bojuješ boj s samim seboj... tvoj razum in tvoje srce... kar povzroča duševno bolečino, ki jo izlivaš na papir. Saj se bo uredilo!:) bo.. bo.. Pozabi ljudi okrog sebe.. pozabi kaj naj bi bilo dobro in kaj slabo.. v tišini in sam s seboj jo boš našel... edino resnico, ki živi v tebi... ni zasajena, ni poglobljena je preprosta in hrati neznosna. In ko jo boš našel dragi Žefran, poleti na njenih krilih in verjemi vanjo.
Aljaž Čuden
Odgovor na komentar: Nuška Golobič
Nuška Tako lepo si to povedala. Žafran, ne morem kaj, da se ne bi pridružil njenim lepim besedam in zaplaval na njenih valovih skupaj s teboj... Pozdrav upanja, Weirdness --- You don't know me, you don't know me at all...
Žafran
Odgovor na komentar: Aljaž Čuden
Draga Tatjana, prav imaš, res sem romantična duša. Biti zaljubljen je lepo, biti nesrečno zaljubljen pa predvsem tragično. Nuška, res je, bojujem se sam s seboj. In ne verjamem v srečen izid tega boja. Premaganec bom seveda le jaz sam. Da, dragi Weirdness, prav si povedal - le upanje mi še ostaja. Upanje v kaj? Hvala vsem trem za komentarje in prijateljsko podporo Lep pozdrav Žafran
Prejšnji članek na to temo

Se večeri...