Bila sem popotnica,
oblečena v tuniko preteklosti
in potovala od Bizanca
do renesančnega Rima.
Na Kapitolu sem obstala
pred Rafaelom in se priklonila
naselbini arhitekture Večnega mesta.
Potovala po deželi sem naši,
oblečena v tuniko sedanjosti.
Obstala sem pred obnovljenim samostanom.
Nekoč je bil brez strehe, s sesutim obokom,
na pol podrto severno steno na kapitelsko
dvorano, s kapelo in z razsutimi polžastimi
stopnicami, ob stiku s prezbiterijem.
Historična prepoznava substance duha
in pričevalnosti prizadete baročne umetnine.
V bližini je stal vodnjak.
V njem se lebdele ptice in plapolale svoj čas.
V njem so počivale mokre ure s skapljanimi očmi.
V vodnjaku se je namakal nedotaknjen
rokopis in tu je ležala roka, ki je zapisovala znamenja
in z rdečim podčrtovala nespoštljiva barbarska dejanja.
Tu je izparevala dejanska skrivnost,
s kakšnimi močmi se je zidovje upiralo uničenju
in trdovratnim strastem.
Podobe zavojevalcev ležijo globoko v vodnjaku,
v mrzlem svetu teme.
V vodnjaku ležijo organi,
ki so videli krivo in hoteli preskočiti
svobodo prek ruševin. Ohranilo se je
nekaj beležk, ki so hotele razčistiti
kaj je napredek in kaj je sprevržena ljubezen
do samozadostnosti in kako se utvare sesujejo z zidovjem.
Zgodovina uči, da so mnogi narodi
bili pokorni kulturni dediščini in svojim koreninam
in da uravnavajo odnos do preteklosti na spoštljiv način.
Na peranki vodnjaka je viselo tisto naravno merilo,
ki pomirja, ko človek uvidi razsvetlitev,
ki je sposobna zajeti modrost iz vodnjaka,
da ne bi zapuščina zatonila, da se zlevi
iz hude more. Starodavne ruševine še marsikje
navdajajo z upanjem, da bodo oblečene
v preobleko nekdanje mladosti bolj smehljajoče
in da le ne bodo svojega konca pričakale
kot zapuščeni puščavnik,
z mrliškim obrazom, iztrgane iz spomina.
Ko sem odhajala, sta ob cesti dve dekleti
vzeli prtičke. Spomnila sem se na Tiziana
in na grške templje, ki tkejo posebne spomine.
Kaj vse ne doživimo in razmišljamo na potovanjih?
#Poezija
Kulturna dediščina
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2VEČNO MESTO - RIM - prestolnica Italije. Najlepše mesto na svetu, ki ga obiskujejo iz celega sveta. Lepote Večnega mesta vas očarajo.
Znamenitosti mesta: KAPITOL, FORUM ROMANUM, PANTHEON, BAROČNI TRG NAVONA, ŠPANSKE STOPNICE, FONTANA TREVI, najlepši rimski vodomet, KOLOSEJUM, CERKEV SV. PETRA in številne druge. Za ogled Rima se hoče vsaj en mesec intenzivnega obiskovanja znamenitosti. Druga kulturna dediščina: kipi, slike in muzeji pa so tako veličastni, da jih ni mogoče opisati v nekaj stavkih.
Kakšna je rimska arhitektura?
Najpomembnejše stavbe, ki segajo vse do 2. stoletja in naprej so bile iz marmorja, s katerim so dobili vtis bogatih notranjosti. Za rimsko arhitekturo so pomembni reliefi. S stebri in polstebri so okrasili zunanjost stavb, velikokrat so uporabili stebre korintskega sloga. Po drugi strani betonska gradnja omogoča gradnjo vedno večjih stavb.
Rimska posvetna arhitektura je strmela za dvema glavnima vodnicama, ustreči je morala praktičnim potrebam in izkazovati mogočnost, veličastnost. Značilni tipi so Bazilika, kopališče, gledališče in amfiteater. Bazilika je lahko bila sodišče ali tržnica, pravokotna stavba, razdeljena v tri ladje. Glavna ladja je imela v zgornjem delu okna in je bila izmed vseh najvišja. Končala se je v polkrožno apsido, kjer je zasedal sodni zbor. Kopališče je povsem iznajdba. V vsakdanjem življenju je bilo kopališče pomembno, saj so se tu srečevali pri kopanju in urejali številne zadeve. Gledališče je podobno oblikovano kot grško stopničasto gledališče, vzidano v pobočje hriba. Razlika je v tem, da je od celotne zidane stavbe okrašena le stena za odrom z arhitekturnimi kulisami. Amfiteater je rimska iznajdba. Zasnovali so ga za cirkuške igre in borbe gladiatorjev (Kolosej).
O razkošnem življenju pričajo razkošni bivalni prostori. Domusi, premožnejše mestne stavbe, so posnemali shemo helinističnega obdobja. Bili so zgrajeni okoli atrija in peristila, dvorišča, obdanega s stebriščem. Arhitektura svetišč predstavlja ne le moč boga, ampak tudi cesarjevo. Svetišče je namenjeno čaščenju pobožnega cesarja. Značilno je posnemanje [Etruščani|etruščanske] in italske sheme. Za vzvišen položaj je zgrajeno na visokem podstavku. Stebrišče podpira preddverje, ki se nadaljuje s stebri ob stenah svetiščne celice. Je psevdoperipter. Okrasja je na zunanjosti malo, zato pa je notranjost toliko bolj okrašena. Gradili so tudi okrogla svetišča, zamisel po grškem tolosu. Uporaba betona je vplivala tudi na sakralno arhitekturo. Nastanejo svetišča z okroglim tlorisom, ki se zaključi s kupolo, najbolj znan je Hadrijanov Pantheon.
Slavolok je izražal vladarjevo slavo, namenjen je poveličevanju cesarja. Je enostavne oblike. Atiko in kip zmagoslavnega cesarja nosijo en ali trije loki. Postavljeni so na pomembnih položajih v mestu.
Gradnja Flavijevega amfiteatra je povezana z rodom Flavijev. Stoji na kraju, kjer je v parku Neronove Zlate hiše za cesarjevo zabavo bilo umetno jezero. Je največji, kar jih je bilo zgrajenih. Ime Kolosej je dobil zaradi kolosalnega Neronovega kipa, ki naj bi stal na njegovem mestu. Zgrajen je bil za vsakovrstne prireditve, kot so boji gladiatorjev in gledališke prireditve. Elipsaste oblike je zaradi prostornosti, hoteli so narediti za največ ljudi kar je možno. V dolžino meri 188 metrov, v širino pa 156 metrov, sama arena pa meri 86 metrov v dolžino in 54 v širino. Visok je 48,5 metra.
Rimska posvetna arhitektura je strmela za dvema glavnima vodnicama, ustreči je morala praktičnim potrebam in izkazovati mogočnost, veličastnost. Značilni tipi so Bazilika, kopališče, gledališče in amfiteater. Bazilika je lahko bila sodišče ali tržnica, pravokotna stavba, razdeljena v tri ladje. Glavna ladja je imela v zgornjem delu okna in je bila izmed vseh najvišja. Končala se je v polkrožno apsido, kjer je zasedal sodni zbor. Kopališče je povsem iznajdba. V vsakdanjem življenju je bilo kopališče pomembno, saj so se tu srečevali pri kopanju in urejali številne zadeve. Gledališče je podobno oblikovano kot grško stopničasto gledališče, vzidano v pobočje hriba. Razlika je v tem, da je od celotne zidane stavbe okrašena le stena za odrom z arhitekturnimi kulisami. Amfiteater je rimska iznajdba. Zasnovali so ga za cirkuške igre in borbe gladiatorjev.
Na prvi sliki so Fori Imperiali.
Na drugi sliki je Hadrijanov Pantheon.
Slavolok je izražal vladarjevo slavo, namenjen je poveličevanju cesarja. Je enostavne oblike. Atiko in kip zmagoslavnega cesarja nosijo en ali trije loki. Postavljeni so na pomembnih položajih v mestu.
Rimski Pantheon (gr.: pan = vse, teós = bog) je svetišče posvečeno vsem (glavnim) bogovom. Zgodovinarji menijo, da bi lahko šlo tudi za cesarsko aulo, sprejemnico in sodno dvorano, kot del cesarskega foruma. Rimski Panteon je dal zgraditi cesar Hadrijan na Marsovem polju v Rimu, med letoma 118 in 125 poKr. Arhitekt in prvotno ime zgradbe sta do danes nepoznana.
Na tretji sliki slavokok Septimija Severa:
Slavolok Septimija Severa (italijansko L'Arco di Settimio Severo) je eden izmed znanih slavolokov v Rimu.
Nahaja se na severnem delu Rimskega Foruma in je bil zgrajen v spomin na zmage Septimija Severa, rimskega cesarja, in njegovih dveh sinov v partskih vojnah.
Škoda, da niso slike prikazane spodaj v večji projekciji, saj bi marsikoga zanimalo, kako izgledajo te rimske znamenitosti.
Rimska arhitektura je močno vplivala tudi na arhitekturo pri nas, zlasti sakralnih objektov, saj je rimski imperij segal čez območje celotne naše države (Emona, Petovia, itd).
LP Tatjana
Propravek: zgoraj je pomotoma navedeno, druga slika je Arco di Settimio Severo, tretja pa Hadrijanov Pantheon.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
prijateljico vidim v naravi
