Razumem, ni mi potrebno pripovedovati, razumem iz tvojih oči in iz konice tvojih prstov, to strahotno, ponižno, a vendar tako močno življenje. Nihče mi brez besed ne poda tako potrebnih odgovorov, nihče drug ne pušča za sabo bolj družabne osamljenosti, kot najini ogorki v pepelniku, vse je tako kot je, ostane samo to, kar v resnici je! Razumem, da so tvoje solze, solze v mraku, ne znaš jokati brez bolečine, kot otrok sredi belega dne. niti jaz ne. Razumem tvoj dvojni obraz! enega poznam bolj kot drugega.
#Poezija
faraon

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Boriti se
