Mirna noč po opustošenju viharja, jata osvetljenih hiš in jutranja zarja, po nevihti sonce nazaj vse obarva, tudi solzne oči, po nevihti se svetijo, kot bi bili biseri. Mavrične barve so si prilastile moje srce, negativne misli več ne najdejo me, znotraj čutim spokojen mir, odzunaj izžarevam, tisto kar sem nekoč bil.
#Poezija
Pozitivne misli
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Lucignolo!
Mirna noč po opustošenju viharja,
jata osvetljenih hiš in jutranja zarja,
po nevihti sonce nazaj vse obarva, tudi solzne oči,
po nevihti se svetijo, kot bi bili biseri.
Lepo napisano. Tale jutranja zarja je segla prav do srca, saj je v njej skrito toliko lepote. :)
Zmeraj sem vesela,
ko barve najdejo oči,
ko srce manj trpi. :)
Lep pozdrav!
Lucignolo, po dežju (viharju) vedno posije sonce!
A žal čez čas spet nad nas pridrvi nov vihar, morda še bolj uničujoč kot prejšnji. Pa spet sonce, pa spet vihar.... tja do neskončnosti.
Kdaj bo spet posijalo sonce - mislim zame?!
Prijetno soboto ti želim
Ljuba
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Najhujše so noči
