#Poezija

Slovenski biseri

Aljaž Čuden2 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Darovi so slovenski ti sadovi, Gledamo jih v lepih dneh, Ko prebujajo se v nas plodovi, Ki se vidijo nam v očeh. Kar premore mati Gea, Svet, v katerem vsi živimo, V verze spravi naša Lea, Da vsi lažje potrpimo. Tukaj vedno je za nas, Ni ji težko roko dati, Da nas vodi skozi vas, Katere nočemo poznati. Srce ima na mestu pravem, Skupaj z nami ga deli, Nam pomaga v dobrem, slabem, Sonce daje v oblačne dni. A na poti ni kar sama, Tukaj ena fina dama Rada nam kdaj ponagaja, Naša dobra ta Danaja. Paša je za naš pogled, Umetnost slike da vpogled, Med vrstice verzov zvije Slikovite umetnije In na koncu reče zvito: »To sploh težko ni«, prikrito. Kar ni konec tega spola, Kar ne zmanjka ga, pomola. In pod njim je rečna struga, Tam vijuga naša Ljuba. Modrost ljubezni v njej prebiva, Ko se z verzi nam razkriva, V srcu ogenj ima prižgan, Da jo vodi v prav pristan. Polno glavo misli modrih, Skriva v možganskih kodrih. Tukaj še pogled pijan, Ki preteklost ga opija. Naš zgubljeni je Žafran, Sinjeoka trebuh zvija. Kar začuti, hitro spiše, V temačnem svetu sivo riše In sprašuje se, če kdaj Mu v objem pride nazaj. A odkrit, spoznal je bistvo, Da resnično je bolj čisto, Zdaj celoten je skesan, Išče pot v njen pristan. Družba res še ni celotna, Manjka učiteljica potna, Ki nas iz dneva v dan uči, Iz verzov umakniti čeri. V srcu nežna in vesela, Nikdar hudo ni želela Nikomur izmed vseh, Ki piše jim po vseh močeh. Žlahtna je kot stara brajda, Nihče drug, kot naša Ajda. Zdaj zaplujemo v vode, Vidimo nežne labode, Ki mogočno se vrstijo, Pravi vtis nam naredijo. Tam med njimi je le en, Ki da pesmi pravi zven, Da po zraku valovijo In v oblakih se iskrijo. Kot nadangel, bela krila, Podoba našega je Gabriela. In na koncu jaz, ponižen, Sem svetloba vaših prizem. Grem skoz vas in se razlomim, Da vam pesem to poklonim In posvetim še ostalim S tem, kar o vas v srcu hranim. Z vdanim, trdnim spoštovanjem, Le vaš Weirdness, globoko ganjen.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

19

gabriel s
Hahaha, hvala in čestitke Weirdness, si mi privabil nasmeh s tvojo duhovito umetnijo! Bravo! Aplavz! Pozdrav! gabriel s
Aljaž Čuden
Odgovor na komentar: gabriel s
Gabriel Ni kaj! Sem le zapisal, Weirdness, tepec, kar občutil in spoznal Sem o vas pretekli mesec, Le v pesem vse sem dal. To zašil sem v verze, ki Bolje padejo v oči... Lep pozdrav, Weirdness --- You don't know me, you don't know me at all...
Tatjana
Pozdravljen Weirdnnes in pesniki spletne strani, hvala za zavezništvo in da ste me sprejeli v vašo mlado družbo. Rodila sem se, ko je bila poezija še pod vplivom futurizma. Odraščala sem, ko sta se kibernetska filozofija in estetika pobratili. Pubertetniško sem se zaljubila, ko sem se naučila stenografije. Najmočnejša čustva zaljubljenosti pa sem doživela, ko je bila na številnih muralih naslikana Merlin Monro in jaz sem ji bila pri 17-ih na moč podobna. Ježšmarija, kako letijo leta! Ko je izšel Sonet Infentésimal No. 3 od Isou Isidora sem imela že sinka. Kaj vse nisem doživela, preden sem postala srečna mama? Poezija je doživljala čudna pota: od ruskega socrealizma do kubofoturizma. Pisali so jo celo v »zaumnem«, metalogičnem in prekoracionalnem jeziku. Uporabljali so afektivni jezik psihično zaznamovanih ljudi, govor kliničnih primerov, ekstatični jezik obsedenih poetov in sektašev pomensko nerazločne govorice Naj Ljubo potolažim, da se je pogosto dogajalo, da so bili za kulturo s črnim trakom zaznamovani časi. Ko sem brala Millerjev roman »Kozorogov povratnik« sem se spraševala kakšen je ta svet, ko pa sem prebrala še roman »1984« sem se trudila razumeti zakaj je George Orwell zapisal: »Vojna je mir, svoboda je suženjstvo in neznanje je moč.« Nato sem brala Heissenbüttelove kombinacije – texte ohne komma (besedila brez vejice), a Ljube tedaj še nisem poznala, da bi ji razložila svojo bolečino, ki je z leti izzvenela, saj si tudi sama privoščim kakšno pesniško svobodo. Nato je nastopila tudi moja doba o prostem verzu (le vers libre). Odkrivala sem razmerje med besedami, simboli, metaforami, nosilkami simboličnih idej in prostorom, v katerem se je moj navdih gibal in vzletal. Moj herbarij mladostne poezije je pokril prah. Jaz sem se pomlajevala do točke eksperimenta, da se mi leta po nekem čudežnem kozmološkem zakonu vrtijo nazaj in moj sin pravi: »Ma mama, kaj se s tabo dogaja?«. Lep pozdrav Tatjana
Tatjana
Drage pesnice in dragi pesniki! Ko vas prebiram lahko rečem le to, ste vsi prisrčni biseri. Poezija vedno odpira svet in drži srce odprto. Lepota se ne godi izven izrečene besede rsnice. Poezija je razsvetljava na Pozitivkah. Je neka pridobitev, ki nam jamči prijateljstvo. Naseljuje se v naša doživetja. Včasih primanjkuje časa, da bi zapisali misli o svojem navdušenju, čeprav ga doživimo in nobena pesem ne gre neopazno mimo nas. Pogled vedno poseže po vsaki pesmi. Verzi potekajo vzdolž naših žil in predstavljajo polje naših želja, občutkov in doživetij. Vsaka pesem ima svojo mišico bitja, ki živi in diha. Vse ustvarjene stvari so proces mutacij naših duš. Vsaka pesem je preseganje. Tu smo in dihamo vsak na svoj način. Nikoli se pesniki med seboj ne prepriramo. Drug drugemu ustvarjamo lepa razpoloženja. V darilu vsake pesmi bivata nebo in zemlja. V pesniškem daru biva izvir duše, dremanje in predramljanje čustev. Nek napoj, nek darujoči dar. Z verzi polnimo praznino bivanja in se darujemo drug drugemu. Rada vas imam vse in sem srečna, da sem v vaši družbi. Nismo ločeni, temveč smo skupaj na portalu "Poezija". Si predstavljate ljubimca, ločena za vse življenje? Smo mar to mi? Nikakor. Vsak okuša navzočnost milosti: "biti". Smo in to je pomembno! Prisrčen pozdrav vsakemu posebej in vsem skupaj Tatjana
Aljaž Čuden
Odgovor na komentar: Tatjana
Tatjana Zdaj mi je žal, da te nisem vključil v mojo epopejo. Nisem te še dobro poznal. Zdaj sem naredil mini raziskavo in vidim, da si pravi vodnik po galaksiji pozitivk. Vedno pravo besedo najdeš, razgledanost svojo pa vpletaš med svoje komentarje in tudi pesmi. Moral bi napisati kaj takega: In vsem skupaj tukaj mama, Naša dobra je Tatjana, Ki nas gleda, ko se rodimo, Kako rastemo in živimo. Tukaj je, da le nas vodi, Kako iz račk postati labodi In vzleteti prvič v zrak, Stopiti prvi težak korak. In vedno smo ji v ponos, Ko utrjamo modrosti most. Zdaj tudi tebi sem napisal hvalnico, za vztrajnost in čašo modrosti, iz katere nam daješ venomer piti... Lep pozdrav, Weirdness --- You don't know me, you don't know me at all...
danaja...
Odgovor na komentar: Aljaž Čuden
Bravo, Weirdness!
Mirjana Gabrovec
Weirdness! Moja skromna prisotnost ni naredila ničesar velikega, zato bom rekla samo en skromen hvala. Upam le, da bom kdaj le zmogla komu posijati kot sonce in si resnično zaslužiti te besede. Lep pozdrav!
Aljaž Čuden
Odgovor na komentar: Mirjana Gabrovec
Žafran S svojimi pesmimi si zaznamoval ta teden. Čeprav temnega značaja, si nam dal vedeti, da v življenju ne gre vedno po načrtih. Videli smo pa tudi, da ljudje radi priskočijo na pomoč in nesebično skušajo na vsak način pomagati. Vsaka takšna "malenkost" nas poveže bolj skupaj. Dobivam občutek, da postajajo pozitivke svet odkritosrčnega optimizma in v ta svet si stopil tudi ti. Pa čeprav zaenkrat še nič optimističen. Ne skrbi, optimizem tukaj je strašno nalezljiv... ;) Lep pozdrav, Weirdness --- You don't know me, you don't know me at all...
Aljaž Čuden
Odgovor na komentar: Mirjana Gabrovec
Lea7 Lea, Lea, Lea... Skromna kot zmeraj. To sem pozabil vriniti med tvoje vrstice :) Čeprav nočeš priznati, si zmeraj tukaj da podaš roko, če je nekomu težko. Tvoj Sprehod v naravi pa ima še danes name takšen vtis, da ga kar ne morem pozabiti... Imaš dar in voljo tolažiti ljudi v stiski. Konec koncev si tudi mene toplo sprejela med pozitivke, skupaj z Ljubo, česar vama ne pozabim... V čast mi je sodelovati s teboj in z vsemi tukaj na pozitivkah. Polepšate mi vsakdan na čisto svojevrsten način, zato tudi zahvala, moja standardna seveda, v mojih najljubših rimah... Pozdravček, Weirdness --- You don't know me, you don't know me at all...
Ajda
Odgovor na komentar: Aljaž Čuden
Tudi Weirdness ni od muh rime sklada kot za šalo, mimogrede napiše se pohvalo. Ustvarjalen, razigran pero vrti ves ljubi dan. Je učljiv in ljubezniv noska ne povesi ko mu Ajda piše, riše in pretresa pesem. Se zamisli , a ne zmede, lepe misli še naprej, za nas, prede. Soncka zate:) lp, ajda
Aljaž Čuden
Odgovor na komentar: Ajda
Ajda Pa menda ne boš zdaj zapustila svoje vloge kot učiteljica... Pa ravnokar si postala ikona ;) Šalo na stran, Hvala ti za te tvoje lepe verze. Vidim, da je ta pesem naredila pričakovano "škodo". Vesel sem, da lahko takole povežem ljudi v ožji krogec, da se lahko še malce pošalim na Ajdin račun...pa brez zamere ;) Upam, da bo še veliko takšnih prijetnih čebljanj ob kakšni pesmi... Hvala Ajda za takšno pohvalo, tudi učitelj mora kdaj pohvaliti učenca, vsaj za moralo... hehehe... Lep pozdrav in lahko noč, Weirdness --- You don't know me, you don't know me at all...
Ajda
Odgovor na komentar: Aljaž Čuden
o, preljubi Werd, Ajda pise, rise, stihe tke in ce vrgel bos oko, kaj se vse rodilo je, bos morda nasel kaj, kar dopadljivo bo;) in vesela bom, ce bom ucenec postala ti pa ucitelj iz pideistala:). Lep dan, ajda
Aljaž Čuden
Odgovor na komentar: Ajda
Ajda Vsak pesnik ima svoj stil, ki ga pili in oblikuje. Tudi sam imam svojega. Zmeraj sem vesel tvojih besed, ki učijo, ki se vsidrajo mi v zavest in nakam tja v mojo pest, kjer mi pomagajo voditi misli in roko, ko pišem, tipkam pesem novo... Z veseljem bom poskusil biti učitelj na prestolu, vendar bom to vlogo najbrž odigral po svoje, kakor vem in znam. Vedno na čuden način (weird), ki ga najbrž nihče ne bo razumel. Bo pa vseeno delovalo, vendar na drugačen, netradicionalen način. Tvoj učenec še naprej, Weirdness --- You don't know me, you don't know me at all...
Ljuba
Weirdness, kar preveč si skromen! Tale spev tvoj, epopeja tvoj dosežek je ogromen! V njem zajeti vsi smo: Lea, Ajda, Gabriel, Danaja... Kje pa je Tatjana Malec? Tudi ona proizvaja! In mogoče Lucignolo tudi zdrkne v slabo "volo"? Morda vinky se še vsaja, da na čelo ti kazalec? češ, Žafran se pa omenja, ki pri nas šele začenja! Hvala za pozornost tvojo - ti izreka hvalo svojo... ...Ljuba
Aljaž Čuden
Odgovor na komentar: Ljuba
Ljuba Ti si tukaj že dolgo časa, jaz pa šele kakšen mesec. V tem času sem spoznal le peščico ljudi, ki objavljajo. Tistim sem tudi posvetil to pesem. Tistim torej, s katerim imam največ kontaktov. Lucignolo je zame uganka, morda bi zanj lahko tudi to napisal, vendar so uganke tudi vsi ostali, katerih še ne poznam. Žafrana nisem mogel spregledati, ker je v teh par dneh objavil kar šest pesmi in vse imajo skupno temo, o čemer sem se tudi razpisal... Lepo je pa slišati pohvalo... Lep pozdrav ljuba Ljuba ;) Weirdness --- You don't know me, you don't know me at all...
danaja...
Odgovor na komentar: Aljaž Čuden
Ja, Weirdness... ti pa res presenečaš! S svojim iskrenim navduševanjem si prinesel na Pozitivke prav posebno svetlobo... pa še nalezljivo je! No, zdaj pa še ta pesem! Si kot pomladni veter, ki s svežo sapico piha s prelepih planin (Kamniških, seveda - da ne pozabim na tvoj kotiček - izvirček navdihov). Veseli se življenja, pleši, poj! Toplo te pozdravlja Danaja
Aljaž Čuden
Odgovor na komentar: danaja...
Danaja Presenečenja so moje najljubše razvade. Rad jih dajem in opazujem potem nevdušenje. Tako dam tudi sebi darilo, ker vem, da sem nekomu polepšal dan...mi je toplo pri srcu. Kar neučakan sem bil, ko sem čakal vaših komentarjev. Nisi se pa nič pritožila na verze, ki se nanašajo nate... Iz tega sklepam, da sem zadel u polno. Sem res? ;) Pozdravček, Weirdness PS: Še bo presenečenj leto polno... --- You don't know me, you don't know me at all...
danaja...
Odgovor na komentar: Aljaž Čuden
Hahaha... kaj naj bi se pritožila? ........ ena fina dama? haha........ - ja, saj sem! ........ rada… ponagaja .............. - ja, zelo…… o, pa še kako! Saj vem, tudi ti si en lumpek – tak, dobre sorte. Nam nikoli ni dolgčas, kajne?! Težko pa veš da ni – če lahko svobodno, brez omejitev prepuščaš, da se tvoje občutenje seli na papir. Pa lahko noč! (ustvarjalno… – tako ali drugače) Danaja
Žafran
Odgovor na komentar: danaja...
Weirdness, kolega dragi, hvala ti za kitico, ki si mi jo posvetil! To pa je presenečenje! Za novinca, kot sem jaz. S čim sem si to zaslužil? Počutim se sprejetega in upoštevanega. Imam občutek, da s(m)o pesniki na Pozitivkah še najbolj povezani med sabo. Držimo skupaj, se spodbujamo! Hvala vam, dragi kolegi in kolegice, toplo mi je pri srcu ob vašem razumevanju. Temu jaz rečem prava privrženost in prijateljstvo! Lep pozdrav Žafran
Prejšnji članek na to temo

Istranka - kip radosti