Ljubezen bodi zatočišče svetu, bodi stvariteljski steber svetlobe, na katerem bodo plesali planeti. Bodi klic življenja k vstajenju, bodi kelih na stojalu, iz katerega vzhaja sonce. Iz njega naj pijejo otroci in starci do pijanosti! Ljubezen bodi zavetišče vsem tistim, ki so jo zabodli in ranili v hrbet, ne da bi videli njen obraz! Bodi sol zemlje, ki diha s pljuči in utripa z mojim srcem snov, ki je izstopila iz mene kakor rastlina iz korenine. Ljubezen z vonjem po hrepenenju, pričvrsti sidro v mulj človeškega srca in naj tvoja samotna duša pomaga k rojevanju dobrote skoz kamenje sveta. Ljubezen bodi gorečka, ki razpenja svoje cvetove in krasi srečne domove ljudi! Bodi žarek sončne svetlobe, bodi brstenje rdečega iz svoje krvi, raztrosi svoje seme na vse strani sveta in svojo barvo iz vrelca svojih korenin. Bodi težišče mojih moči, bodi klic k dobroti!
#Poezija
Ljubezen
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Tatjana!
Dovoli, da naredim prva pozirek, te ljubezni, ki me bo opila, da zalost se ne bo vec vrnila.
Naj se kelih ne izprazni, temvec nenehno polni, z zarki tistih, ki iz njega so pili, za generacije, ki ji bodo se sledili.
Lep pozdrav!
Pozdravljena Lea,
pesem o ljubezni si dopolnila z lepimi mislimi, ki predstavljajo kar nadaljevanje poezije. Vse mine in vse novo se postara, le ljubezen je večna. Njen kelih se nenehno polni in vsake roke lahko sežejo po njem in iz njega pijejo večni eliksir. Nobene poti nazaj ni, le pot naprej proti svetlobi.
Prijazen pozdrav
Tatjana
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
V tvojem objemu
