#Poezija

Sama sem

navihana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Žal mi je, oprosti mi, čeprav nisem kriva. Žal mi je, žal za vse, kar sva oba storila. Žal mi je, za vse kar sem izrekla. Ne zmorem še črte potegniti. Ne zmorem se umakniti. Samo se počutim v svetu, sama sem in mi je hladno. In vem da ni prav tako nadaljevati, a se vseeno moram srcu predati. Pogrešam te še vedno, še v sanjah si z menoj. Rada bi bila tvoj angel vsaj, če že ne Bog, rada bi te le držala, za prste tvojih rok. Rada bi čuvala tvoje sanje, da ti jih nihče ne bi vzel, Rada bi te, kakor dete, popeljala v spanje kakor na krilih bi zletel. Prebrala bi ti pravljico, zapela bi ti pesem. Narisala bi mavrico... a kaj ko nisi resen :(

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Mirjana Gabrovec
Navihana Rada bi bila tvoj angel vsaj, če že ne Bog, rada bi te le držala, za prste tvojih rok. Tale verz me je pritegnil kot magnet. Zacutila sem tvojo energijo, s katero si ga napisala. Enkratno. Ponovno bo prisel, mocno te objel, ta, ki ljubiti tebe bo smel. Odpri mu srce, ceprav se boli, naj nova ljubezen iz nje se rodi. Lep pozdrav!
Aljaž Čuden
Uboga Navihana Prebrala bi ti pravljico, zapela bi ti pesem. Narisala bi mavrico... a kaj ko nisi resen :( Žal je večkrat tako, da je ljubezen bolj enosmerna cesta in tudi pravljice, pesmi ne pomagajo kaj veliko. Če ni resen vsaj v ljubezni, potem odpade kakršenkoli poskus gojenja tistega primarnega čustva... Ampak slej kot prej te bo vrgel po tleh en fant razigran, ki te bo, navihano, ponesel na belem konju... Lep pozdrav, Weirdness --- You don't know me, you don't know me at all...
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo

Zelene oči

1 min branja