izpoved 10-letne deklice - moje upanje

moje upanje je mačka bila, mačka z imenom mica, je meni zaklad bila. prijateljici najboljši sva bili, z njo sem se igrala, jo ščitila in jo varovala, zdelo se mi je, kot da bi se mi vedno smehljala. Sena, sosednji pes, je imel najnjo sprva velik bes, a s časoma se je privadil, na predenje njeno se navadil. ko njeno ime sem zaklicala, je Sena vedno zatulila, a Mica se ji je vedno vedno s spretnimi tačkami izmuznila. se sončila, spala in pretegovala , na našem je betonu, in se vedno ravnala po bontonu. se potepala je, potuhnila, pod ograjo smuknila. kmalu ''zanosila'' je, 8 muckov skotila je. 2 na žalost sta odšla, na onem svetu mir našla. z njo vse sorte sva zakuhali, si čisto vse zaupali. a sreča vedno je upoteča ________-pregovor pravi__ moje upanje, je kmalo izpuhtelo, izginilo. kot izpiska se nota , jo nekega dne, povozila je toyota. sprva me je prizadelo, ni bilo več veselo... večkrat mislim nanjo, mislim na moje upanje. vsak dan mi bo lažje, vsak dan MI JE lažje. a pozabila je ne bom nikoli, saj njena ljubezen, zaupnost... skradka moje upanje, še vedno potika se naokoli.