Kaj bi naredil,
če bi se zdaj zbudil
in bi opazil težko,
da TE sploh ni bilo!
Če to so le sanje,
ko angel pride vanje,
ko mi tako je lepo,
resnično nikdar ne bo.
Tedaj že zaprem oči
in upam, da nekje le si,
da nekdaj te vidim spet
in poklonim prelep ti cvet.
Le kdo bi zdaj vedel, da to niso sanje,
da to ni občutek, ki vara spoznanje,
da ti si resnična, poljub tvoj je pravi,
Da vsi so dotiki res pristni, ne v glavi.
In upam, v resnici, da TI res obstajaš,
da se v celoti res meni predajaš,
da sem jaz srečnež ta, ki si ga izbrala,
da ga osrečiš, ne da bi igrala.
Tedaj le še upam, da to niso sanje,
da je utopija v resnici spoznanje,
Da vse je le res, da sem spregledal,
odprl oči…… in te zagledal.
