Ko se poslovim

Slovo prijetna bolečina, Trga misli, kljuva strah, A v srcu globočina, Skriva zadnji svoj zamah. V žilah teče kri neznosna, Polni dušo in srce, Stiska pljuča želja rosna, Udi vsi zdaj obnemé. Svet v prepad teme se zvrne, In zavije se v tišino, Vse na glavo se obrne, Ko poljub izzve milino. Ustnice molče drhtijo, Par po paru hrepenijo, A ločitev, čeprav trda, Neizogibno polna srda. In pogled še zadnji pade, Silovito poln je nade, Široko se srce odpre, Up je zadnje kar umre. Vse je kratek le trenutek, In kot tak, afektov poln, A drugačen je občutek, Ko pogled je spet popoln. Vedno snidenje je krasno, In slovo je vedno tuje, A nebo ni vedno jasno, Včasih se nevihta kuje. Če je Sonce dar življenja, Njega smrt je čudovita, V slovo občutek se zamenja, V snidenju je sreča skrita.