#Poezija

Čolnič življenja

titanic1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Kam trenutek bi poslala, tisti dolgi, neskončni, boleči? Da odjadral bi, se potopil, da za vedno bi se izgubil. Kako bi se skrila, zbežala, pred odgovornostjo, da bi kaj naredila? Ne gre, predraga! Beg ni rešitev! Je le trenutna potešitev! Počasi kot čolnič v mirnih vodah, vstrajno kot ptice let v gorah. Upanje, vero in mir vzemi s seboj, v vsak dan posebej. ... in danes in jutri boš srečen s seboj.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

Mirjana Gabrovec
Titanic! Lepo si zastavila vprašanje in podala odgovor. Iz tega pa dobila eno lepo pesem. Lep pozdrav
Prejšnji članek na to temo

Edino kar morem storiti