Kam trenutek bi poslala, tisti dolgi, neskončni, boleči? Da odjadral bi, se potopil, da za vedno bi se izgubil. Kako bi se skrila, zbežala, pred odgovornostjo, da bi kaj naredila? Ne gre, predraga! Beg ni rešitev! Je le trenutna potešitev! Počasi kot čolnič v mirnih vodah, vstrajno kot ptice let v gorah. Upanje, vero in mir vzemi s seboj, v vsak dan posebej. ... in danes in jutri boš srečen s seboj.
#Poezija
Čolnič življenja

Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Titanic!
Lepo si zastavila vprašanje in podala odgovor. Iz tega pa dobila eno lepo pesem.
Lep pozdrav
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Edino kar morem storiti
