Megla se spušča na moje srce Ne vidim več ljubezni ,tudi tebe ne Kam je šlo vse veselje,ki nosil sem ga? Ubil sem ga v sebi,otroka srečnega. Čakal sem sonce,da posije v dlan A vidim le mrak in temo dan na dan Obraz si zakrivam z črno dlanjo Padam v temo s spomini na njo. Kaj je ljubezen,kje je ves ta raj? Sprašujem se, ko jokam zdaj Mi solza ljubezni iz srca kaplja Črno dlan očisti,me z radostjo navda. Imejmo sanje a ne verujmo vanje Verjemimo v ljubezen,te niso sanje Je le zaklad ,ki v nas večno spi Čaka,da v nas samih se prebudi. Iščem jo iščem; le kje ona spi? Jo iščem tam v temi,kjer je ni Le kam so jo skrili ,ta prečudoviti cvet? Mogoče je v tebi,rad začutil bi jo spet.
#Poezija
Skrito srce
Skupnost Pozitivk
Komentarji
5Baldrijan!
Te tvoje besede so me pritegnile kot magnet. Prav iste tri vrstice, ki jih je izbrala Danaja, pa so prebudile hrepenenje. Hrepenenje, ki ga občutiš, ko srce se prebudi, ljubezni naproti hiti.
Lep pozdrav
Vsem skupaj hvala za te čudovite besede.Svet brez ljubezni in žensk bi bil brezbarven in pust.Vendar res jo nosimo v sebi to ljubezen ,samo jo včasih ne vidimo.
Hvala vam še enkrat vsem in vam želim še mnogo pesniškega navdiha in muz.
Zelo dobra rima, izvrstno okno v doživljanje ljubezni v realnem življenju.
---
You don't know me, you don't know me at all...
Ja, ljubezen in bolečina z roko v roki se sprehajata.
Všeč mi je, kar si napisal:
Verjemimo v ljubezen, te niso sanje
Je le zaklad, ki v nas večno spi
Čaka, da v nas samih se prebudi.
Ja. To. Tu ni kaj dodati!
Te pozdravljam,
Danaja
Dragi Baldrijan, tole pesem si pa "prepisal" naravnost iz mojega srca!
Lep dan ti želim
Ljuba
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Na koncu drevoreda
