#Poezija

Nekega lepega dne

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Dežuje. Pogled na vrt je monoton. Dan je mogoče doživljati na tisoč in en način. Naj bo celovit! Kaj naj mu dodam? Kaj mi manjka? Je morda kakšna snov, ki mi manjka? Hrana, knjiga, moški? Notranje bistvo se razteza. Se razmnoži. Se povesi kot smokva. Kaplja sladkost. Prileti črml. Se obvladuje. Ga zadrži, ga vabi, mu nastavlja usta. Sledi dolg poljub. V mislih. Z vso hitrostjo se odpelje po drevoredu željá. Misel se pripelje v park ponudbe. Izbiraj! Past. Ujetost. Neodločnost. Dotakni me! Pobožaj me! Želja raste. Njega ni. Duša se odseli drugam. Pogled spleza na mokro drevo. Išče ravnovesje. Mir. Zagledam mokro mačko. Zaslišim dolgi miauuuuuuuuu! Pristavim kofe. Telefon joče. Nekomu je dolgčas. Na drugi strani žice: »Dež me spravlja ob živce, dolgčas mi je, kosti me bolijo…« »Adijo!« Spijem kavo. Prižgem računalnik. Dobim email. Napišem odgovor. Ne pozabim dodati: »Vse dobro«. Udobno se uležem. Popoldanski počitek. Na vratih pozvoni. Radost mi poskoči v srcu. On reče: »Zahrepenelo se mi je!« »Meni tudi!«

Skupnost Pozitivk

Komentarji

5

Mirjana Gabrovec
Tatjana! Dan je mogoče doživljati na tisoč in en način. Naj bo celovit! Kaj naj mu dodam? Kaj mi manjka? S takšnim razmišljanjem lahko resnično doživiš tisoč in en lep doživljaj dneva. Lep pozdrav
Tatjana
Odgovor na komentar: Mirjana Gabrovec
Igor, prosim te, daj naravnaj tistega čmrla v četrti vrstici druge kitice, ker mu odpada kožuh. Lep pozdrav Tatjana
Tatjana
Odgovor na komentar: Mirjana Gabrovec
Draga Lea, včasih ti res "kapne" kakšen lep trenutek, da bi zavriskal. Običajno pa hodimo, bredemo in se upogibamo skozi jaške življenja in spoznamo kako je včasih težko rojevanje lepih trenutkov, ko se ti nagajivo odmikajo in nas pustijo zadaj, da jih dohitevamo. In ko se prebiješ na vrh iz "predalčkov" vsakdana, zavriskaš od veselja in medeninasto podnožje svetilke na mizi se lesketa od odbleska tvojih veselih oči. Kako je lahko dan zasičen z otožnostjo lep in hkrati skrivnosten. Lep pozdrav Tatjana
Ajda
Notranje bistvo se razteza. Se razmnoži. Se povesi kot smokva. Kaplja sladkost. Prileti črml. Se obvladuje. Ga zadrži, ga vabi, mu nastavlja usta. Sledi dolg poljub. V mislih. Tatjana, zelo lepo si ujela utrip jutra. Dobra poznavalka in opazovalka dogajanja okoli sebe in spretno vpletla v poezijo. Lepo je brati taksne misli, ki so kot pisemce , ki ga nisi poslala le doloceni osebi, ampak nam, da delcek utripa jutra, dozivljamo tudi mi. Hvala! lep dan, ajda
Tatjana
Odgovor na komentar: Ajda
Draga Ajda, utrip deževnega jutra za zapahnjenimi okni z meglo in sivino danes ni bil nič kaj spodbuden. Malo zamišljena, sem začela pisati "Nekega lepega dne..." in nastala je pesem, ki ti vlije nekaj kapljic optimizma, medtem ko se jeza in veselje drgneta eden ob drugega. Kaj ti preostane drugega kot pričarati s pesmijo kakšno lepo idejo. Lep pozdrav Tatjana
Prejšnji članek na to temo

Še zadnjič ...