Neumnost ...

Dala sem najdražje, vse, kar sem imela. (Mogoče zdaj moje besede zvenijo nezrelo.) Nežnost in čutnost, srce hrepeneče. (Kakšna neumnost, kako to boleče.) Zaupanje zlahka sem ti podarila. (Z enim stavkom naenkrat vse izginilo.) Sem sanje ti tkala, kot dobra vila. (Zdaj srce moje, črnina ovila.) Na licih tvojih sem ti solze osušila. ( Boljše bi bilo, če bi ti jih pustila.)