Strašno prekletstvo je nad menoj, Laži, laži, krvavi znoj. Srce je zmleto, življenja ni več. Angel-varuh moj, daj mi moč, da to življenje preživim do kraja, da dočakam naslednjega maja. Sebičnost - kuga današnjega časa. Duša moja - je prepolna čaša. Čez rob je vsega, kam naj pobegnem? Prepozno je, žal ne utegnem.
#Poezija
Zamuda
Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Kaj me skrbi na Obali?
