#Poezija

Ne glej meduza vampirja

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Denar oksidira in zarjavi. Sredica v kruhu splesni. Kosti se starajo in otrdevajo. Baletke si postarajo noge. Pevke dobijo hripavi glas. Oči izgubijo lesk, koža prožnost. Pretekla življenja so le iskanje krivca za nesposobnost in grehe, ki smo jih sami zakrivili. Alibija, ki bi te razbremenil, ni! Montiraj si skrito kamero v spomin, jo opremi z zoomi in kodami, ki bodo posnela skrita vrtanja po nosu in "šmentano muho" ki brenči na rani, kjer te je pičila kača in začarali uroki, in za vse te stvari ti ne sme priti na pamet, da bi zahteval denar. Tisti "lari fari" iz kavne usedline te uči, da moraš v nekaj verjeti. Če verjameš vase je dovolj in tedaj spoznaš, da ti je mladost dovolj. Kaj hočeš več? Kaj bi z denarjem? Za njim stojijo obrisi vampirjevih senc. Naženi jih in bodi svoboden, mlad si in si mirno lušči svoje telo z delom! To je voda, ki narašča v življenju v živo. Plavaj, da ne utoneš. Denar ni rešilni pas.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Ko stiskaš v nežen me objem