Z duhovno pisavo polje zarisuje sonce s pahljačo njegovih žarkov v klasje in z zrni posejani čas zori pod letečo jato ptic. Zemlja ima svoj ognjeni zakon rodovitnosti. Zakon matere in očeta v grozdu in zrnju. Žitna njiva je ženski prostor zemlje, kjer samorastniško zori svetloba v klasju v mlado zrnje, ki se debeli v pretoku sil rasti. Zlato žito krasi mak skoz slamnato odejo zemlje in skozenj se pretaka pesniška govorica ljubezni, šepetanje z zvoki šumenja valujočega polja in arhitekturno risanje znamenj neba z lučjo, ki oznanja praznovanje domačnosti na vasi. Slavimo dobroto svetega Martina iz Toursa, ki se Brjam podarja s svojo polovico vojaškega plašča, stkanega iz sonca, ki ga je okrog leta 350 snel s sebe in podaril beraču pred mestnimi vrati Samarobriva v Galiji. Na tisoče drobnih pšeničnih steblc in jagod na grozdu v vetru in dežju trepeta pred nevihto, ognjem in točo, a sveti Martin varuje to notranjo držo žita in žilavost trte, ki opogumlja korenine in plodove, da zlatijo domišljijo upogibajoče sile in strasti rasti. Slišim ta notranji odmev radosti polja in vinograda, to pretakanje lepote, ki se staplja s trenutki žetve in trgatve. Raztezata se na vse strani in materinsko boža zrnje in jagode. Zrnje, ki se slači in zori v preludij vzhajajočega kruha ob kelihu rujnega vina, ki dozori ob sv. Martinu. Pšenično klasje diha in v vetru valovi s svojimi brati. Iz vrelca korenin slišim ubrano pesem o kruhu in vinu. Koliko življenjskih modrosti se je v času molitve rodilo v njunem medsebojnem odnosu. Njive in vinogradi krasotnega sveta nad reko Vipavo pomagajo služiti ljubeznim, ki so se tu naselile in srkajo vase izgnezdeno sonce s Čavna, s preseljevanjem življenja v steblca in jagode, kjer poganja in kali rast na svoj poseben način: s samotno navdušujočo duhovno molitvijo o kruhu, vinu in življenju. Polovica plašča svetega Martina odeva zelenje pomladnega brsta, druga polovica pa njegovo veliko skrito srce v cerkvici na hribu, ki kakor velika veka sonca ščiti Brejke in Brejce z močjo duha in besedo hvaležnosti za vino in kruh.
#Poezija
Hvalnica žitu, vinu in svetemu Martinu

Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Žitna njiva je ženski prostor zemlje,
kjer samorastniško zori svetloba v klasju
v mlado zrnje, ki se debeli v pretoku sil rasti.
Zlato žito krasi mak skoz slamnato odejo zemlje
in skozenj se pretaka pesniška govorica ljubezni,
šepetanje z zvoki šumenja valujočega polja
in arhitekturno risanje znamenj neba z lučjo,
ki oznanja praznovanje domačnosti na vasi.
Tatjana, prelepo.... in kot da bi bilo meni namenjeno, ajdi kot zitarici, malo si bom ukradla zase koscek teh misli....
lp, ajda
Pesem zate
AJDA
V belo planjavo zložena duša neba.
Vžig, ki tlakuje domačo njivo s krili
majhnih metuljev v drobne cvetove.
O potopljena sladkost v biseru beline
s pljuči žitarice, vstani iz zemlje
s svojo biserno kožo, ko pride tvoj letni čas!
Ti znaš nositi v sebi rose, hlepeče iz vrenja
korenin v slapove nevestinega oblačila,
s svojimi plodovi v naročju in z napisi,
znamenji devištva tvoje prsti.
Kako mikavno je cvetoče telo zemlje,
oblečene v belo oblačilo v valovanju nežnih vetrov,
kot pena prostranih nižin, kjer ni morja,
kjer se rudnina spreminja v seme srca,
v cvetove, ki se s svojimi drobnimi prstki
dotikajo otroških iger in mlečnih sanj.
Cvetoča koprena nedolžnosti in čistosti,
spev kot jata belih golobic na nebu,
lepota semena, ki jo nosi sonce
k zatonu v svojem spominu.
Kosme v laseh ženske, ki se pripravlja na žetev,
spominja na prostrano zasneženo polje
in na zimski ključ, ki bo odklepal shrambe
in tedaj se ajda spremeni in postane iz svoje luči
hrana, ki spremeni barvo svojih cvetov.
Ajda postane podobna svoji materi zemlji,
ki je poganjala svoje telo proti luči,
da ponudi otrokom kruh kot hrano neba
na domači mizi s plodovi belih prostranih ravnic.
Srce v tišini izreče hvalnico ajdi in kruhu.
V vsakem njenem zrnu počiva ljubezen,
ki jo mati iz svojih rok ponudi svojim otrokom.
Upam, da te je pesem razveselila.
LP Tatjana
Tatjana, kdo ne bi bil vesel, ce se splete pesem zanj. Mi, ki pesnimo, jih v glavnem pisemo za tiste, ki ne pesnijo, tu pa tam se sicer tudi zgodi, da jo namenimo kaksnemu pesniku in zato smo se toliko bolj veseli, ce se rodi kaksna pesem za nas, se posebaj sem vesela, da zame.
Hvala ti , Tatjana
Ajda, zaslužiš si vso pozornost.
Prisrčen pozdrav tebi
Tatjana
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Najlepše čustvo na svetu
