Mehko… sipine peščene v nebo se dvigajo žametni… moji boki so ti roka prek njih drsi rahlo… kot sapa vetra mladega . poljubljaš z nežnostjo trebušček mehki popka luknjico in niže . . še niže . ljubkujejo usta me . . globje . . še globje jezik tvoj gre . . . na nebu zvezde zableste se iskric tisoče prižge… zaprem oči in izginem v srebrni skrivnosti noči .
#Poezija
Žametni boki
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3Danaja, pa tak lep notranji mir sem užival preden sem prebral "Žametne boke."
Lepo uživaj, grem na sprehod v naravo
Miran
Hahaha… pa to pomaga?
Tudi v srebreči svetlobi zvezdic biserno iskrečih … se najde notranji mir in sreča.
Mnogo lepega!
Te pozdravljam,
Danaja
Hahaha...pomaga, pomaga.
Lep pozdrav in vse dobro,
Miran.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Najin pogovor
