Kakor kres se goličava razžari v zatonu sonca, iznad borov poigrava sama v sebi se brez konca. Tiho spušča se dremava ista zarja preko roba. Na obzorju luč sanjava iste sence riše znova. Kras pred mano se utaplja, iz meglic žari svetloba. Jasna, čista kakor kaplja oživi iz sanj podoba. Lahka, medla kot svečava jutri spet in vedno znova ugasnila brez pozdrava bo, še preden bo njegova, ista pesem zaigrala moji dragi vedno znova.
#Poezija
Vedno znova
Skupnost Pozitivk
Komentarji
3So stvari, ki so preprosto tako čudovite, enostavne, pa zopet prešerno mogočne, da se te melodije srca ni mogoče naveličati.
Čudovita pesem
Mnogo lepega
Darinka
Žalostni gad, prelepa je tale pesem, polna zanosnega ritma in harmonije!
Si že kdaj razmišljal o tem, da bi jo dal uglasbiti? Slejkoprej bi postala hit, o tem sem prepričana!
Prijeten dan ti želim
Ljuba
Zelo rada napisem, da je poezija kot potok zuborec, kot reka, ki tece v svojem zacrtanem toku, obsijana v jutranjem soncu in ko prebiram to tvojo pesem, se njen tok se bolj zlati kot da bi ti soncu dal copic v zarke, da ga obarva.
Ja, ti znas, ni kaj!
lp, ajda
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Novo življenje
