Prednovoletni utrinek

V zvezdnem soju gledam znamenja tam daleč in svetloba polni svoje ležišče v mojem srcu. Tam vzhaja mesec, v meni utišana potešenost s komaj zašito praznično obleko luči. Ponavljajoči se dnevi v usodnem krogu življenja odpirajo vrata moje duše čez most utripov v novi čas. Vdihnem utišana, popolnoma predana, z zaprtimi očmi globoko zapredena v sanje, prebujena in na novo rojena poniknem vase, v notranjost same sebe. V meni gori majhna lučka. Merim čas kot ljubezen. Nosim v sebi embrio duha. Opazujem in čakam, da vam razveselim srce in se pripravljam na rojstvo besed: SREČNO 2007