#Poezija

Si moj

navihana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Si moj, ko se zagledam v nebo. in ko ugledam lune soj lahko pozabim na temo. Ni je več. Čeprav ni zvezd na nebu, le odmev volkov hropeč je tam v daljavi, v luninem odsevu. Jezna sem na volkove, ki tulijo tja, kar v tri dni. zaprla bi jih za zidove in jih kaznovala z vsemi močmi. Stradala bi njih potrebe razkladala njihove kosti. Da bi ne ostale le njihove besede, bi jih prebičala še do krvi. Si moj, se zavem šele sedaj. Moj, ko vidim lunin sijaj. in grem s teboj. V vesolju polnem bedarij, po mavrici iz harmonij. Grem s tabo, ki si moj, zapet in narisat svetu cvet.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

gabriel s
Tvoja poezija mi je tako blizu, kot bi jo sam pisal... gabriel s
navihana
Odgovor na komentar: gabriel s
hmm.. Morda si ti jaz in jaz ti? :D lahko pa sva samo na isti valovni frekvenci :) --- ingy
Prejšnji članek na to temo

Ipswich