Ne morem, ne morem te pozabiti. Se trudim, se borim, trgam, žgem. Ne greš mi iz misli, zasidran v srcu mojem. Kako naj te odmislim in glave ne sklonim. Želela sem si le ljubezen človeka, ki Do bolečine mi podoben Do krika , do eksplozije v srcu, Da v žilah kri zavre od take vročine. Neubogljiva solza, trmasto želi po mojem licu se sprehajati. Ne, nič več me ne boli. Le drugega ne morem ljubiti. Niti eden ni tak kot si ti. Čeprav podobnih je veliko. V moji si ti vžrt kosti … Priznam, da bitko to izgubljam
#Poezija
Poraz

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ne smel imeti
