#Poezija

sLOVEnec in sLOVEnka

Klavdija1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Se lahko skrijem tukaj v zavetju burje in poljuba? Te lahko objamem gruda ljuba v srcu slišim šepetati raj? * Vem, želeli so te jariti s črnimi srajcami reke kaliti. Vem, želeli so ti pankrte valiti v domače mleko tujo kri izliti. * Se lahko skrijem tukaj za gorami in izviri čistih Alp? Bodi trdna in ne daj jim skalp, dvigni roke v žalosti ne hiraj. * Tisoč let lepota tvoja je magnet. Vedno in znova spet gojijo apetite. Za vse umazane in žaljivke skrite. Nikdar ne bo pretežko zate umret. * Samo ena si preljuba domovina. Nihče ne bo več s tujim glasom pel. Nihče ne bo tvoj rod preklel. Splavajo naj iz dežele pelina. * Od koruznih polj do morja. Od zarisane meje do obzorja. Čez tri vrhove in v vse doline, kar je čistih nikdar ne mine. * Kdor želel bo to zemljo teptati, moral bo v lastni krvi stati. Kdor bo vnašal razdor in nemir, občutil bo v kosteh prezir. Klavdija KIA Zbičajnik

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Smrt fantaziji