#Poezija

Zidak ljubezni

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Ozri se v plamene ognja, ki si jih pustil za seboj in položi samo majhno iskro na jezik otroka, ko boš klesal in klical v njegovi oči svoje vzhajajoče zahajanje, samorazpiranje semena v sončni cvet. Sestopajoče gibanje se pretvori v horizont zvena, po prvinah se plazi in liže sol, dokler ne zaiskri in vzdihne, stopničasto vezano na najvišje okrasje rok, ki z igrivostjo ustvarjajo nov lep in žareč svet drstenja. Beseda razpolaga z ognjem. Beseda se zlomi kakor krhka bilka in odpira nove možnosti utemeljitve tišine pod ogromnim drevesom. V akvariju ni niti teme, niti svetlobe. Beseda se rodi z iskro in izgori z ognjem. Bíti ni, bít se dogaja, bít je ogenj, bít je zidak zmagovitega sonca.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Jaz sem - in kot da me ni