#Poezija

Samo dva koraka

Miroslav Tičar1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Samo dva koraka je treba stopiti do sonca do človeka do konca Ko hodim po drobnem pesku, stopam po pesku, ki je moj, in po cesti, ki je moja in gledam pokrajino, ki je moja in nebo, ki je moje in Zemljo, ki je moja in Sonce, ki je moje in Mlečno cesto, ki je moja in Vesolje, ki je moje. Kot sem jaz tvoj slehernik. Samo dva koraka je treba.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Venec -X-