#Poezija

Plišasti medvedek

navihana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Kako mehko te čutim, ko objamem tvoje gladko telo. Takrat res, nič ne slutim, pri tebi sem, dobro mi je, in stran gre zlo. Sem ti že povedala, kako sem se imela danes? Sem te vprašala, kakšen je bil moj spanec? Kakšne so bile to noč moje sanje? povej mi? ti je lepo? ko me opazuješ noč za nočjo? Rada bi imela tudi jaz oči, ki se tako svetijo v temi. Da se lepo iskri. Lepo ti je, ko te moja roka nežno poboža. Lepo mi je, ker se obnašaš kot da sem tvoja roža. Ti si edini, ki me ne kritizira. Moj, ki me sprejemaš prav takšno kakšrna sem. Edini si, ki me povsod podpira, Ne glede na to, kod hodim in kam grem. Moj si, ki te stisnem, moj, ki nimaš komentarja, ko mi je hudo. moj si, ko je vse temno. Veš, ko boš ti nekoč že gospod in bom jaz prav prijetna gospa, se bodo okrog naju otroci lovili In čeprav bodo leta minila in bova postala že babica in dedek, boš še vedno moj, najljubši. Moj, plišasti medvedek.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

V naročju Začetka