#Poezija

Petje kavke

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Z otožnostjo v srcu sem vstopila v žaro pepela, da bi mi kri obudila mrtva kavka, ki me je krmila s pesmijo. Ko se je njeno petje uglaševalo in narahlo šumelo po strunah vetra, sem umirala v jasminovem cvetu. Bila sem kakor metež bela, ko je sova skovikala kavki. Hodila sem na vrt in zdravila trpljenje ptice. Ptica mi je prirejala koncerte, a ni mogla dočakati, da bi jaz pela njej. Oh, kako sem ljubila to ptičje petje, ki mi je odprlo pot navznoter, kamor se je skrila kavka ki spet oživljeno poje svojo ptičjo melodijo.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Ljuba
Tudi siničke je pesem ubrana, sploh, če je tista sinička iz Krana :)) :)) :)) ! Ej Tatjana, prav nasmejati sem se morala tejle tvoji pesmi o kavki. Še nedolgo tega sva obravnavali kavke v najinih komentarjih, no, zdaj si pa iz tega naredila pesem. Posrečeno, res posrečeno! :)) :)) :)) Kar najlepši dan ti želim Ljuba
Tatjana
Odgovor na komentar: Ljuba
Draga sinička iz Krana, hvala, da mi želiš lep dan. Zvečer bom "kavkala" na literarnem večeru v Kopru. Kako vesela bi bila, ko bi mi družbo delala tudi sinička iz Krana. Lep pozdrav in pošlji pozitivno energijo in lepe misli kavki Tatjana
Prejšnji članek na to temo

Smeh