Venec -IV-

Ljubezni ni več, je le strah preteči; iz stihov mračnih pesem se prebuja. Ljubiti bolj kot pesniti je nuja, a muze slišijo moj glas proseči. V temi osamljen iščem grad svetleči, deželo čarno, ki duha obuja, kraljestvo čudovito, kjer ponuja lepota večna v luči se slepeči. Božanska tam odmeva melodija, Parnas v meglici se krasi bleščeči, v višavah sončnih svoj zaklad razkrija. Želim si v tvoja mehka polja leči, predati ves se tebi, poezija, edina slast, ki moram ti ustreči.