Kristusov kip

Kistusov kip v Rio de Jeneiru je postal zračen. Nekaj božjega je povsod. Tudi pred vrati Bele hiše. George W. Bush ni utegnil povesiti oči. Spremembe nastajajo sproti. Kristusova zavest se je usedla na predsedniški stol. Zaprl je duhove v steklenico in ustavil njihovo žetev. Pšenico v silosih je namenil lačnim v Afriki. Pregib kože, pod katero leži notranjost notranjosti, je natrt z zamolčanostjo v Iraku umrlih vojakov. Menhatnsko brezposelno kurbico je vzel za tajnico in ji naročil naj več ne nastavlja svojega materinskega gnezda in naj se razcvete v sijočo lilijo za rojstvo nedolžnih, brez podedovanih grehov staršev. Evropejcem je poslal ladjo zobotrebcev, da si očistijo zobe in jim naročil naj razjahajo lesene konje. Vzel je stvari pod svoj nadzor in postalo je jasno, da bo ustvaril raj na zemlji in posadil jabolčne nasade. V enajstem nadstropju je enajstega septembra dvignil snežnobela jadra, v katere se lovi srdito meso. Izdatnost božje logike je mir. Nekaj Kristusa je v vsakem srcu, le poiskati je treba smisel razodetja razprtega Kristusovega kipa v Riu de Jeneiru.