Venec -I-

Priklenjen kakor v satanovi ječi ostal sem sam v temi in čas pogubil je upanje, a nisem še izgubil spomin na tvoj pogled in vonj dehteči. Kot popek se odpre in cvet brsteči se razkrije, da bi svet zasnubil, si v sanje mi planila in poljubil sem tvojo dlan, o angel moj plamteči. In kakor kaplja rose se razblini, prekrasna, mirno toneš v globine, trepešeš očarljivo, siješ v milini. Počasi slika tvoja v mrak izgine, mi duša je zgubila se v temini, objet sem v črni pajčolan tišine.