Tiho poželenje

Kako bi imenovali tisto vezivno silo, ki povezuje celice v človeško telo, liste cveta v rožo, hrastove storže k drevesu, glasove in zloge v besede? Tisto vsemogočno silo, ki spreminja žalost v veselje, kretnje v izraze čustev, ko glas in pogled razodevata stanje duše. Kako bi imenovali silo, ki daje glas vetru, silo bučanja gozdov in valovanja travnikov; spanje v zbujanje in gibanje senc, tisto silo, ki premika oceane svetlobe, kjer domuje ljubezen in tvori celotno zgradbo vesolja, ki ustvarja red. Kako bi imenovali silo, ki vdihne gledališki umetniški izraz, ki je tako tiho in neopazno spolzel v naš spomin, prepuščen času in poziva k številnim vprašanjem, ko mehča čustva ravnodušnosti do preteklosti našega življenja.