#Poezija

Slovo od tebe, od življenja

Pozitivke1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Včasih pomislim da enkrat bom odšla. Pustila vse za samo, to je želja srca. Ugasnilo bo sonce, zaprla bom oči. Pogreznila se bom v temo, za vedno brez skrbi. V prsih me duši, in upanja ni več. Čustva so nejasna, vse preveč boli. V nič se bom spremenila, le srce pustila. Pustila ga bom tebi, to bo v slovo. Zdaj vem da bom odšla, ne bo mi žal. Saj tukaj kjer sem zdaj, ni pravi raj. Brigita

Skupnost Pozitivk

Komentarji

1

Aimee
Draga Brigita, ali verjameš v reinkarnacijo? Tam, kamor boš odšla, tudi ne bo pravega raja, ampak bo P E K E L ! Potopila se boš v nekaj nedoumljivega, strašnega, morastega - bolj morastega od najhujše nočne more. Ne stori tistega, kar nameravaš, kajti po najhitrejšem postopku boš vrnjena nazaj v življenje, kjer boš morala ponovno predelovati isto lekcijo, kateri se zdaj z odhodom v temo skušaš izogniti. Ne delaj tega, Brigita! Raje stisni zobe in nastavi hrbet. Verjemi - ne bo tako bolelo, kot se bojiš! Vesoljno Bitje nas je vse odlično opremilo s sposobnostjo premagovanja kakršnihkoli, še tako hudih, bolečin in trpljenja. Verjemi - močnejša si, kot pa si misliš. Aimee
Prejšnji članek na to temo

Enajst cvetov